Galicijščina: razlika med redakcijama

dodanih 2.717 zlogov ,  pred 6 leti
brez povzetka urejanja
 
[[Vzajemna razumljivost]] govorcev galicijščine in portugalščine je visoka, po nekaterih ocenah 85-odstotna.<ref name=Ethnologue/>
 
== Zgodovina in trenuten položaj ==
Galicijščina se je razvila, tako kot [[kastiljščina]], [[katalonščina]] in portugalščina, iz latinščine.<ref name=Ursic>Anja Uršič (1997). Beseda o pesnici. Sodobnost (1963), letnik 45, številka 11/12.</ref> Portugalščina in galicijščina sta bili nekoč ena jezikovna enota, ki se je govorila severno od reke Douro do Kantabrijskega morja. Z rekonkvista|rekonkvisto se je jezik razširil
proti jugu Iberskega polotoka. Prva besedila v tem jeziku so iz 12. stoletja. Književni dosežki tega jezika so bili v tem času zelo pomembni in z njimi je jezik dobil ugled tudi v sosednjih kraljevinah.<ref name=Domingo>Magrinya Domingo, Jordi (2006). Jezikovna situacija v Španiji. , letnik 51, številka 3/4, str. 103-122.</ref> V 13. in 14. stoletju je v galicijščini nastajala trubadurska lirika. Ker je Galicija že zelo zgodaj izgubila svojo samostojnost in prišla pod kastiljsko nadoblast, se je morala tudi galicijščina vse bolj umikati kastiljščini. V 16. stoletju je potisnjena v vlogo narečja, ki so ga govorile le še najnižje plasti galicijske družbe, ljudje pa so pisali samo v kastiljščini in latinščini. Propadanje jezika se je v naslednjih stoletjih nadaljevalo. Galicija se je začela narodno prebujati v 19. stoletju in galicijščino so začeli ponovno uporabljati tudi v pisavi. V prvih desetletjih 20. stoletja so Galicijci dobili prvi časnik in založbo, ustanovili so Kraljevo galicijsko akademijo (''Real Academia Galega'') in Seminar za galicijske študije ter prvič zahtevali, da se v šole v Galiciji uvede galicijščina. Ta razvoj je prekinil diktator [[Franco]], po rodu Galicijec, ki je galicijščino močno zatrl. Do ponovne kulturne in literarne oživitve je prišlo v petdesetih letih, od 1970 se na univerzi v Santiagu de Compostela, kjer je tudi stolica za galicijski jezik in kulturo, ukvarjajo s filološkimi študijami galicijščine. V galicijščini izhajajo tudi kulturne in znanstvene revije, učbeniki ipd. <ref name=Ursic/>
 
Leta 1998 je v Galiciji razumelo galicijščino 99 % prebivalcev, jo znalo govoriti 89 %, brati 68 % in pisati 53 % prebivalcev. Na otroke jo je istega leta prenašalo le 51 % ljudi, kar je pa 13 odstotkov več kot leta 1993. Po [[sociolingvistika|sociolingvističnih]] raziskavah je med mladimi še vedno zasidran predsodek, ki povezuje kastiljski jezik ali celo kastiljski naglas pri izgovarjavi galicijskega jezika s potencialnim družbenim uspehom, inovacijo in konkurenčnostjo. Po raziskavah galicijska mladina galicijščine ne vidi kot družbeno uporabnega jezika, vendarle pa je velik del mladih sprejel kompromis za revitalizacijo galicijskega jezika.<ref name=Domingo/>
 
== Sklici ==
14.063

urejanj