Redakcija: 12:25, 26. junij 2015 uredi Hieronim (pogovor \| prispevki) 167 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:33, 26. junij 2015 uredi razveljavi Hieronim (pogovor \| prispevki) 167 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 3: == Zgodovina == [[Slika:N-Mesopotamia and Syria english.svg\|300px\|thumb\|right\|Mezopotamija]] Akadijci so 2350 let pr.n.št. (v [[Mezopotamija\|Mezopotamiji]]) premagali Sumerce, prevzeli njihovo upravo, s tem pa tudi njihov jezik, ki so se ga posledično vsi morali naučiti. Pri tem jim je pomagal ~~Sumersko~~sumersko-akadijski slovar, ki je prvi primer kontrastivnega jezikoslovja in prevajanja. Začetki prvega sodobnega učenja tujega jezika segajo v 17. stoletje z učenjem in poučevanjem latinščine, ki je bila stoletja prevladujoč jezik znanosti, trgovanja, vere in politike. Latinščino so počasi izpodrivale francoščina, italijanščina in angleščina, kar je poskušal preprečiti [[Jan Amos Komensky\|Jan Amos Komensky]]. OnPrav ješteje ~~eden~~za enega izmed prvih teoretikov, ki so pisali o sistematičnem pridobivanju znanja tujega jezika in pedagoških metodah učenja tujega jezika. Učenje tujega jezika pa v evropskih šolah ni bilo del kurikuluma do 18. stoletja, ko se je zgradilo tradicionalno učenje tujih jezikov - učenje slovničnih pravil na pamet s katerimi potem poskušamo razbrati pomen besedila v ciljnem jeziku, zelo malo ustne rabe jezika itd. Do pravih inovacij na področju učenja in poučevanja tujih jezikov pa je prišlo v 19. in 20. stoletju s teoretiki, kot so Jean Manesca, Heinrich Gottfried Ollendorff (1803–1865), Henry Sweet (1845–1912), Otto Jespersen (1860–1943) in Harold Palmer (1877–1949), čigar pristopi do učenja tujih jezikov so temeljili na jezikoslovnih in psiholoških teorijah. == Metode == Starejše metode poučevanja, kot sta slovnično-prevajalska metoda in direktna metoda, se še vedno uporabljajo, vendar ~~jih~~ redko ~~kdo uporablja~~, saj veljajo za zastarele in neučinkovite. Med novejšimi metodami so: * [[Pimsleurjeva metoda učenja jezikov\|Pimsleurjeva metoda]] učenja jezikov, ki je metoda učenja tujih jezikov s poslušanjem avdio (MP3) posnetkov. Pimsleurjeva metoda se osredotoči na najpogosteje uporabljane besede, ki v normalnem pogovoru obsegajo okrog 80 % vseh uporabljenih besed po frekvenci. * Michael Thomasova metoda, ki zatrjuje, da se je jezika mogoče naučiti v treh dneh. * [[Rosetta Stone\|Rosetta Stone]], ki je interaktivni računalniški program za učenje tujih jezikov (CALL). Program uporablja slike, tekst, zvok in video posnetke. Ime pa ima po Kamnu iz Rosette. * Metoda učenja tujih jezikov s pomočjo [[Hipnoza\|hipnoze]]. * [[E-izobraževanje]] itd. == Pomen učenja tujih jezikov == Zaradi globalizacije je komunikacija nujna in znanje tujih jezikov zelo pomembno, zato tudi večina držav vključuje tuji jezik v šoli kot ~~obvezen~~obvezni predmet. Predvsem angleščino, ki je ~~dominantni~~dominanten jezik v mednarodnem sporazumevanju na področjih znanosti, umetnosti, turizma, tehnologije in politike. Angleščino kot tuji jezik se tako po svetu uči kar 1,5 milijarde ljudi, francoščino 82 milijonov ljudi, kitajščino pa 30 milijonov ljudi.

Učenje tujih jezikov: Razlika med redakcijama