Balthasar Hacquet: Razlika med redakcijama

Hacquet je [[doktorat|doktor]] [[filozofija|filozofije]] postal v [[družba Jezusova|jezuitskem kolegiju]] Pont-à-Mousson, medicino pa je študiral v [[Pariz]]u. Po študiju je bil v francoski mornarici navaden vojak, potem ranocelnik in vojaški kirurg. Kot ujetnik je to delo opravljal tudi v angleški, pruski in avstrijski vojski. Po končani vojni 1763 je potoval po Evropi in se strokovno izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1766 je sprejel službo [[rudnik|rudniškega]] [[Kirurg|kirurga]]a in [[porodničar]]ja v [[Idrija|Idriji]], kamor ga je pritegnilo zlasti [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopolijevo]] delo. Hitro se je naučil slovenščine in spoznal tudi njena narečja. V Idriji, kjer se je posvetil zdravljenju zastrupitev z [[živo srebro|živim srebrom]] in preventivi, je ostal do leta 1773. Nato je deloval v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot predavatelj. Med letoma 1774 in 1787 je bil tajnik ''Kranjske kmetijske družbe'', v kateri je od 1785 do [[1787 predaval kmetijsko in rokodelsko [[kemija|kemijo]]. Leta 1773 je postal učitelj [[anatomija|anatomije]], kirurgije in porodništva na ljubljanskem [[licej]]u ter babiški šoli. Od 1787 je predaval naravoslovje v [[Lvov]]u, nato 1805 odšel v [[Krakov]] in bil tam med letoma 1807 in 1810 tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] na Medicinski fakulteti. Leta 1810 se je upokojil in odšel na Dunaj.