Mircea Eliade: razlika med redakcijama

odstranjenih 81 zlogov ,  pred 6 leti
m
brez povzetka urejanja
m (viri nekateri pobrisani)
m
 
==Vojna, emigracija in akademsko delo==
Jeseni 1943 je potoval v okupirano Francijo, kjer se je sestal z znanstvenikom [[Georges Dumézil | Georgesom Dumézilom]]. Ko se je izkazalo, da bodo komunisti prevzeli oblast, se je Eliade odločil ostati v tujini. 16. Septembra 1945 je odšel v Francijo s posvojeno hčerjo Gizo.<ref name="Biografie in Handoca"/><ref name="pcommare"/> Tam je obnovil kontakte z Dumezilom, ki mu je pomagal obnoviti vlogo v akademskem svetu. <ref name="vilasanjpaseo"/>
Oktobra 1956 se je preselil v Združene države, kjer se je v naslednjem letu ustalil v Chicagu. Joachim Wach ga je povabil na Univerzo v Chicago. Eliade in Wach sta splošno priznana kot ustanovitelja “Čikaške šole”, ki označuje religijske študije v drugi polovici 20. stoletja. Leta 1964 je Eliade postal “Sewell Avery Distinguished Service Professor of the History of Religions”. Ob izidu prvega zvezka Večnega vračanja je knjiga doživela komercialni uspeh, saj je bila izdana pod različnimi naslovi v več kot 100. 000 kopijah.
Leta 1966 je Mircea Eliade postal član Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Delal je kot urednik in vodja Enciklopedije religij in leta 1968 tudi kot profesor za zgodovino religij na Univerzi v Kaliforniji, Santa Barbara. V tem letu je Eliade končal Zgodovino religioznih verovanj in idej. Občasno je potoval zunaj Združenih držav, udeleževal se je Kongresa za zgodovino religij v Marburgu.
Po vojni so Eliadeja romunski komunistični mediji napadali zaradi njegove predvojne vloge in ga obtoževali, da je sovražnik delavskega razreda. Romunska tajna služba Securitate ga je prikazovala tudi kot angleškega vohuna in nekdanjega agenta gestapa. V začetku šestdesetih let je bil rehabilitiran. V sedemdesetih ga je režim Nicolaeja Ceausesca vabil, da bi se vrnil domov, kar pa je Eliade zavrnil.
Med zadnje nagrade, ki jih je prejel, spada nagrada Bordin francoske akademije (1977) in naslov Doctor Honori Causa, ki mu jo je podelila Univerza v Washingtonu (1985).
 
Mircea Eliade je umrl Bolnici Bernarda Mitchella aprila 1986.
 
==Viri in literatura (v angleškem jeziku)==
*Mircea Eliade:
483

urejanj