Ubaidsko obdobje: razlika med redakcijama

dodanih 1.019 zlogov ,  pred 5 leti
nadaljevanje
(Zgodovina raziskav, datiranje)
(nadaljevanje)
* V fazi '''Ubaid 2''' (4800–4500 pr. n. št.),<ref name=Kurt/> ki ima ime po istem tipskem najdišču, se je okoli velikih naselij razvilo namakalno poljedelstvo z obširno mrežo namakalnih kanalov, verjetno najprej v [[Čoga Mama|Čoga Mami]] (4700–4600), od koder se je hitro širilo po regiji. Namakalno poljedelstvo je zahtevalo kolektivno delo in centralizirano koordinacijo del.<ref>K. Wittfogel (1981). ''Oriental Despotism: Comparative Study of Total Power''. Vintage Books.</ref>
 
* '''Ubaid 3/4''', včasih imenovan tudi '''Ubaid I''' in '''Ubaid II''' (4500-4000 pr. n. št.)<ref>A. Issar, M. Zohar. ''Climate change: environment and civilization in the Middle East''. Springer, 2. izdaja, str. 87. ISBN 978-3-540-21086-3.</ref> je bilo obdobje intenzivne in hitre urbanizacije in širjenja ubaidske kulture proti severu, kjer jo je privzela tudi halafska kultura.<ref>S. Pollock, R. Bernbeck (2009). ''Archaeologies of the Middle East: Critical Perspectives''. str. 190.</ref><ref>Peter M.M.G. Akkermans, Glenn M. Schwartz (2003). ''The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c.16,000-300 BC)''. str. 157.</ref> Ubaidske artefakte so odkrili tudi vzdolž cele [[Arabski polotok|arabske]] obale, kar kaže na razvoj trgovanja, ki je potekalo od [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] do [[Oman]]a.<ref>G. Bibby (2013). ''Looking for Dilmun''. Stacey International.</ref><ref>H.E.W. Crawford (1998). ''Dilmun and its Gulf Neighbours''. Cambridge University Press.</ref>
 
Arheološki dokazi kažejo, da se je arabsko/ubaidsko obdobje v vzhodni [[Arabski polotok|Arabiji]] in [[Oman|Omanskem polotoku]] okoli leta 3800 pr. n. št. nenadoma končalo.<ref>A.G. Parker in drugi (2006). ''A record of Holocene climate change from lake geochemical analyses in southeastern Arabia''. Quaternary Research '''66''' (3): 465–476. doi:10.1016/j.yqres.2006.07.001. {{dead link|date=May 2009}}</ref> V tem obdobju je postalo podnebje še bolj sušno in povzročilo propad polpuščavskega nomadstva. Začelo se je tako imenovano »črno tisočletje«, za katero ni nobenega dokaza, da bi na tem ozemlju živeli ljudje.<ref>M. Uerpmann (2002). ''The Dark Millennium—Remarks on the final Stone Age in the Emirates and Oman''. Archaeology of the United Arab Emirates. London: Trident Press. str. 74–81. ISBN 1-900724-88-X.</ref>
 
==Sklici==
34.964

urejanj