|
==Okoliščine nastanka==
Aškerc je pri enaindvajsetih letih vstopil v mariborsko bogoslovje, ker se je tolažil, da bo tam našel priložnost za razčiščevanjerazreševanje svojih verskih dvomov ob primerjanju tradicionalnega mišljenja in spoznanj sodobne znanosti, a se je dvom le povečal. Med snovmi iz slovenske zgodovine, ki so močno razvnemale Aškerčevo ustvarjalno domišljijo, je bilo tudi obdobje slovenske [[Reformacija|reformacije]] viz drugidruge polovicipolovice 16. stoletja, saj je z uporabo te motivike v svojih pripovednih pesmih lahko izpovedal svoje misli o narodni prebuji, svobodoljubju in svobodoumju ter o socialni pravičnosti. Ob študiju zgodovinskih virov in literature o slovenskem protestantizmu se mu je nabralo mnogo snovi, ki jih je uporabil najprej v pesnitvi [[Primož Trubar (pesnitev)|''Primož Trubar'']], leta 1905 nato pa v pesmih za zbirko ''Mučeniki''. Najbolj seNajveč je naslanjalčrpal naiz zgodovinske knjige ''Geschichte Krains'', kjer je [[Avgust Dimitz|Avgust Dimitz]] na podlagi originalnih dokumentov in literature podrobno opisal zgodovinska dogajanja, zlasti razvoj protestantizma in začetke [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]]. Branje Dimitza ga je napotilo tudi k drugi literaturi, npr. k Radiczevim in Hicingerjevim objavamzgodovinskim razpravam, zlasti pa h knjigi hrvaškega literarnega zgodovinarja in bibliografa [[Ivan Kostrenčić|Ivana Kostrenčića]] ''Urkundliche Beiträge zur Geschichte der protestantischen Literatur der Südslaven''. Že v zgodovinski pesnitvi ''Primož Trubar'' je z motivi reformacije izrazil misli o narodnem prebujenju, svobodoljubju in socialni pravičnosti. Temu so sledili ''Mučeniki'', ki so neposreden plod negativnih ocen ''Primoža Trubarja''. Tu je Aškerc še bolj poudaril vse tisto, kar je vedel, da bo kritike ogorčilo. Pobudo mu je utegnil dati [[Josip Tominšek|Tominšek]] sam z izjavo o junaštvu protestantov, ki so zdržali v domovini. Aškercu pa ni bilo toliko do poveličevanja njihovih zaslug, ampak bolj do obtožbe njihovih zatiralcev, zato se je oprl na nekatera bolj ali manj zgodovinska imena iz protireformacije in jih opremil s svojo tendenco. V protestantih je videl prednike, začetnike tistega, za kar se je boril tudi on sam. Borili so se za prevod biblije v slovenščino in za opravljanje bogoslužja v ljudskem jeziku, ne v latinščini. Aškerca je skrbela zgodovinska resnica, da je bila slovenska reformacija, ki je vzbudila nastanek slovenske književnosti, poražena s strani protireformacije. Aškerc si je prizadeval uporabo slovenskega jezika v javnem uradovanju, za slovenske šole od osnovne prek gimnazije do vseučilišča ter pomen ljudskih knjižnic in ljudskih univerz. Aškerc je prevzel kar nekaj [[Primož Trubar|Trubarjevih]] idej: Trubar je menil, da je precejšen del katoliške maše malikovanje – Aškerc je iz istih razlogov tako na hitro maševal, Trubar je menil, da Marije in svetnikov ni treba posebej častiti – Aškerc je imel zaradi tega večkrat težave, Trubar je pridigal zoper spoved – Aškerc se je spovedovanja branil, Trubar se je boril proti vraževerju in proti izkoriščanju ljudske lahkovernosti – Aškerc prav tako.
Leto prej, 1905, je Aškerc objavil zgodovinsko pesnitev ''Primož Trubar'', kjer je z motivi reformacije izrazil misli o narodnem prebujenju, svobodoljubju in socialni pravičnosti. Temu so sledili ''Mučeniki'', ki so neposreden plod negativnih ocen ''Primoža Trubarja''. V njej je Aškerc zbral in dvakrat bolj poudaril vse tisto, kar je vedel, da bo kritike še bolj ogorčilo. Pobudo mu je utegnil dati [[Josip Tominšek|Tominšek]] sam z izjavo o junaštvu protestantov, ki so zdržali v domovini. Aškercu pa ni bilo toliko do poveličevanja njihovih zaslug, ampak bolj do obtožbe njihovih zatiralcev, zato se je oprl na nekatera bolj ali manj zgodovinska imena iz protireformacije in jih opremil s svojo tendenco. V protestantih je videl prednike, začetnike tistega, za kar se je boril tudi on sam. Borili so se za prevod biblije v slovenščino in za opravljanje bogoslužja v ljudskem jeziku, ne v latinščini. Aškerca je skrbela zgodovinska resnica, da je bila slovenska reformacija, ki je vzbudila nastanek slovenske književnosti, poražena s strani protireformacije. Aškerc si je prizadeval uporabo slovenskega jezika v javnem uradovanju, za slovenske šole od osnovne prek gimnazije do vseučilišča ter pomen ljudskih knjižnic in ljudskih univerz. Aškerc je prevzel kar nekaj [[Primož Trubar|Trubarjevih]] idej: Trubar je menil, da je precejšen del katoliške maše malikovanje – Aškerc je iz istih razlogov tako na hitro maševal, Trubar je menil, da Marije in svetnikov ni treba posebej častiti – Aškerc je imel zaradi tega večkrat težave, Trubar je pridigal zoper spoved – Aškerc se je spovedovanja branil, Trubar se je boril proti vraževerju in proti izkoriščanju ljudske lahkovernosti – Aškerc prav tako.
==Zgodovinske osebe v zbirki==
|
