Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Babna8 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
Jakob Aljaž je bil si kajžarja Antona Aljaža iz Zavrha pod Šmarno goro in njegove žene Špele Zavašnik. V Jakob Aljaž je bil šesti izmed desetih Bačnikovih otrok. Po ljudski šoli v Smledniku je šolanje nadaljeval na ljubljanski normalki, potem pa v nemški gimnaziji prav tako v Ljubljani. Leta 1866 je odšel študirat na Dunaj, kjer se je ukvarjal s starimi jeziki (grščino, latinščino in staro cerkveno slovanščino). Želel je postati profesor, a mu je to očetova smrt preprečila, saj ga družina pri študiju ni mogla več podpirati. Na materino željo je tako opravil bogoslužje in bil 31. julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je služboval v Tržiču, nato je bil župnik na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričel s službo na Dovjem, kjer je ostal do smrti leta 1927.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik "Aljažev stolp in Jakob Aljaž - najvišji posestnik."] ''SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin 2''/5, 30-35.</ref>
 
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču pa še na Begunjščico. Leta 1880 je prišel kot župnik na Srednjo Dobravo pri Kropi, kjer se je seznanil z gorami v Julijcih. Franc Skumavec - Šmerc ga je vodil na Triglav, kjer sta prenočila v Dežmanovi koči. Leta 18821889 je prišel Aljaž za župnika v Dovje, kjer se je pričel udejstvovati v gorah, seznanil se je namreč z nacionalistično usmeritvijo Nemško-avstrijskega planinskega društva (kranjska sekcija).
 
Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi 1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla.<ref name=":0">Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.</ref> Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za pet [[goldinar]]jev kupil [[Kredarica|Kredarico]] in vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7. 8. 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž. Nakup zemljišča in izgradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji stolpa uničil podzemno triangulacijsko točko prvega reda. Z obtožbami so želeli doseči podrtje stolpa, a se je Aljaž obtožbam uprl. Obravnava je traja pol leta, zasliševali pa so kmete, planince, lovce in vodnike. Aljaž je trdil, da je civilni inženir postavil na vrhu Triglava leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena. Njegovo zgodbo sta potrdila tudi Janez Klinar - Požganc in Gregor Legat. To so potrdili tudi na sodišču. Dogovorili pa so se, da se pod stolp zakoplje škatlo s pergamentom, ki bo služila kot resnična triangulacijska točka. Tako pa bi prešel stolp pod cesarsko varstvo. Kasneje je Jakob Aljaž predal stolp Slovenskemu planinskemu društvu.<ref name=":0" />