Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 21:
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], [[Zavrh pod Šmarno Goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]].
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču pa še na Begunjščico. Leta 1880 je prišel kot župnik na Srednjo Dobravo pri Kropi, kjer se je seznanil z gorami v Julijcih. Franc Skumavec - Šmerc ga je vodil na Triglav, kjer sta prenočila v Dežmanovi koči. Leta 1882 je prišel Aljaž za župnika v Dovje, kjer se je pričel udejstvovati v gorah, seznanil se je namreč z nacionalistično usmeritvijo Nemško-avstrijskega planinskega društva (kranjska sekcija).
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za pet [[goldinar]]jev kupil [[Kredarica|Kredarico]] in vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in [[Triglavski dom na Kredarici|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava.▼
▲Jakob Aljaž je
Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje.
| |||