Višnu: Razlika med redakcijama

 

V hindujskih svetih besedilih Višnuja običajno opisujejo da ima temno polt kot z vodo napolnjeni oblaki in da ima štiri roke. Upodobljen je kot svetlo modro bitje, saj so njegove inkarnacije [[Rama]] in [[Krišna]]. Ima ''padma'' ([[Lotos]]ov cvet) v svoji spodnji levi roki, ''kaumodaki gada'' (žezlo) v svoji spodnji desni roki, ''panchajanya shankha'' (školjka) v svoji zgornji levi roki in disk, orožje ki velja za enega od najmočnejših orožij po hindujski veri ''sudarshana chakra'' v svoji zgornji desni roki.

 

== Avatarji boga Višnuja ==

 

=== Matsja - riba ===

Višnu se je zato domislil posebne zvijače. Utelesil se je v umetelno izdelan steber pri vhodnih vratih demonove palače, ki je stal znotraj in obenem zunaj stavbe. Steber je predstavljal bitje, ki je bilo pol lev, pol človek (''Narasimha''). Ko je demon v somraku prišel pred palačo, se je steber razklal, iz njega pa je nepričakovano stopilo silno telo boga v podobi levjega človeka. Pobil je demone, ki jih je proti njemu poslal kralj Hiranjakašipu in uničil sijajno dvorano v palači. Potem je demona položil čez koleno in mu raztrgal prsi.

 

 

Utelešenje boga v človeka leva je simbol prehoda k vladavini [[zavest]]i, ki se je prebudila v človeku. Ostanek zgodnjih razvojnih stopenj je surovo in barbarsko klanje demonov in njihovih voditeljev. S Prahladom, demonovim sinom, se pojavi ideja ljubeči predanosti božanskemu (''bhakti'') na svetu in s tem prava človečnost: [[ljubezen]] in skromnost proti domišlavosti in zverinskosti. To je zametek človeškega ideala, ki ga je [[hinduizem]] razvijal naprej: odpoved jazu v [[askeza|askezi]] in predanosti bogu.

 

Prva štiri Višnujeva utelešenja so se zgodila v ''kritajugi'' - prvem od širih svetovnih obdobij. Njegovo peto utelešenje pa je bilo prvo v drugem obdobju, imenovanem ''tretajuga''. V njem so že obstajali trije svetovi: nebo, Zemlja in podzemlje. Krepostni kralj Bali si je s pobožnostjo in askezo pridobil nad njimi oblast, ki so jo bogovi ocenili kot Balijevo ošabnost. Menili so, da njihova moč in nadvlada slabita. In kot vedno, kadar so bili zakoni med nbom in Zemljo ogroženi, so na pomoč poklicali Višnuja, ki se je spustil na Zemljo.

 

Toda Višnu kaste vojakov ni povsem uničil, kajti viteška drža, ki so jo utelešali in h kateri je sodilo tudi varstvo ubogih in šibkih, ni smela izginiti. Zato je dovolil, da so potomci vojakov kasto obnovili.

 

Višnu se v sedmem utelešenju spet pojavi kot Rama, sin mogočnega kralja Dašaratha. A, če je prejšnjem utelešenju še želel uničiti vojaško kasto kšatrijev, je zdaj sam zgleden kšatri. Bog živi v tej podobi zato, da bi ljudem pokazal, kako je mogoče živeti viteško, a se vendarle držati božjih zakonov.

 

[[Ramajana]], kar pomeni »Ramovo življenje« je najstarejši [[ep]] [[sanskrt]]ske [[književnost]]i, napisal naj bi ga legendarni modrec Valmiki. V njem je opisano življenje Višnuja, utelešenega v Rami. V središču pripovedi je Ramova soproga Sita, ki jo je kralj demonov Ravana ugrabil in odpeljal na [[Šrilanka|Šrilanko]]. Rama s pomočjo zvestega boga opic Hanumana, demone premaga in se s Sito vrne v domače mesto Ajodhja; tu Sita umre in odide v nebo.

 

Višnu ob koncu tretje ere (''dvaparajuga'') z osmim utelešenjem postane ''Krišna'', ker želi brez usmiljenja pobiti demone, zlasti okrutnega Kamso. Za častilce boga Višnuja je Krišna pojavna oblika Odrešenika.

 

 

=== Višnu kot Buda ===

 

Od 6. st pr. n. št. je začelo naraščati nezadovoljstvo prebivalcev zaradi verske oblasti in nadzora, ki jo je začela izvajati brahmanska kasta. Mnogi ljudje so hrepeneli po novi duhovni usmeritvi. Iskalci boga so vsepovsod hodili po deželi in oznanjali svoje nove nauke in nekateri od njih so se ohranili vse do danes. Najpomembnejši je bil nauk princa Sidharte Gautame iz kraljestva Šakja, ki je po dolgih letih iskanja doživel v globokem razmišljanju pod nekim figovcem razsvetljenje. Ko je vstal izpod drevesa, je bil »Razsvetljeni« in začel je oznanjati nauk budizma.

V 11. st. so v [[Indija|Indijo]] z zahoda začele vdirati islamske vojske in to je pomenilo konec Budovega nauka v njegovi domovini. Budizem je bil odrinjen v odročne kraje dežele in novo domovino si je našel v [[Tibet]]u, na [[Kitajska|Kitajskem]] in jugovzhodni Aziji. Toda hinduizem si je v tistem času Budo že davno prisvojil, saj je v njem pustil globoke sledove, ki jih ni bilo mogoče zbrisati. Brahmani so tekmeca spremenili v zagovornika njihove vere in Buda povzdignili v avatarja oziroma v utelešenje Višnuja.

 

Višnujevo deseto in zadnje utelešenje je najbolj nenavadno. Je utelešenje prihajajočega boga in Višnu se v njem še ni inkarniral na Zemlji. Po južno-indijskem izročilu se bo Višnu pojavil kot beli konj ''Kalki'', po brahmanskem književnem izročilu pa bo kot jezdec Kalki prišel na belem konju ''Devadati''.

 

 

Ob koncu te ere bo prišel Višnu kot jezdec na belem konju Kalki. Konj je prispodoba mogočnosti, bela barva pa moči, ki jo bo imel prihajajoči Višnu. Z mečem bo premagal demone, a propada sedanjega sveta ne bo mogel preprečiti. Svet bo potonil in naredil prostor za nov cikel božjih utelešenj.

 

== Literatura ==

* {{cite book | author = Translation by Richard W. Lariviere| title = The Nāradasmr̥ti| publisher = University of Philadelphia | year = 1989| isbn = }}

* Patrick Olivelle. [http://www.indologica.it/volumi/doc_XXXIII/chapter%2007%20Olivelle.pdf "The Date and Provenance of the Viṣṇu Smṛti."] ''Indologica Taurinensia'', 33 (2007): 149–163.

 

== Zunanje povezave ==