Mahatma Gandhi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Mohandás Karamčand Gándhi''' ([[devanagari|devanāgarī]] मोहनदास करमचन्द गान्धी), splošno znan kot '''Mahatma Gandhi''' ([[sanskrt]] Mahatma - ''velika duša''), [[Indijci|indijski]] [[politik]], voditelj in borec za [[človekove pravice]], * [[2. oktober]] [[1869]], [[Porbandar]], [[Gudžarat]], [[Indija]], † [[30. januar]] [[1948]], [[New Delhi]], [[Indija]].
Gandhi je bil eden od tvorcev sodobne [[Indija|Indije]] in vpliven zagovornik [[satjagraha|satjagrahe]] (nenasilnega protesta) kot sredstva revolucije. (Glej tudi: [[Mahatma|Mahatme]]). Z bojem za pravice najemnih delavcev in drugih indijskih gospodarstvenikov v Južni Afriki je mlad odvetnik iskal način za uveljavitev nasproti [[Britanski imperij|Britanskemu imperiju.]] Gandhijevo načelo satjagrahe, po navadi grobo prevedeno kot »pot resnice« ali »težnja za dušo«, je navdihnilo generacije demokratičnih, protirasnih aktivistov in bilo vpliven način komuniciranja z javnostjo. Za časa svojega življenja bil tudi pomemben za gibanje New Age. Najbolj znana med njegovimi idejnimi naslednika sta [[Martin Luther King mlajši]] in [[Nelson Mandela|Rolihlahla »Nelson« Mandela]]. Gandhi je velikokrat izjavil, da so njegove vrednote preproste in izhajajo iz tradicionalnih [[hinduizem|hindujskih]] prepričanj: [[resnica|resnice]] ([[satja|satje]]) in
== Mladost ==
Vrstica 30:
Ena pomembnejših projektov Gandhija pri pogajanju z imperijem o bodoči ustavi Indije je bilo vprašanje najnižjih kast, ki praviloma niso imeli nobenih pravic v ureditvi, kakršno je negovala sama vera in tradicija. Gandhi se je postavil zelo trdo za to, da se jim zagotovi znatno in sorazmerno zastopstvo v predstavniškem telesu po novi ustavi. Za pravice in mirno ureditev tega spora je gladovno stavkal in se pogajal podhranjen s predstavnikov izobraženih nedotakljivih, ki so prinesli v pogajanje britanski predlog, ki je nedotaknjene v celoti ločil od hindujske vere in jim dal enake pravice kot muslimanom in drugim skupnostim, ki so bile ločeno voljene, kar je bilo prav tako politično na dolgi rok težaven predlog.
Ko je leta [[1939]] v Evropi zagrmela [[druga svetovna vojna]], se je Gandhi postavil na stran svojih kolonialnih gospodarjev. [[Japonska|Japonske]] čete so leta [[1942]] iz [[Burma|Burme]] hitro napredovale proti Indiji. Angleži so uvideli, da Indije ne bodo sposobni ubraniti, a kljub temu Indijcem niso pustili, da bi se branili sami. Gandhi je avgusta na [[Indijski nacionalni kongres|Indijskem kongresu]] Angleže spet pozval, naj zapustijo Indijo. Že naslednji dan so Gandhija in vse člane kongresa aretirali in odpeljali v zapor.
Maja [[1945]] se je končala druga svetovna vojna. Indiji je bil priznan status neodvisne države. Pod Nehrujevim vodstvom je bila ustanovljena prva indijska vlada in [[15. avgust]]a [[1945]] je Indija razglasila samostojnost. Ljudje so slavili. Hkrati z osamosvojitvijo so islamske oblasti v zahodnem delu države, [[Pakistan]]u, razglasile svojo islamsko republiko. [[Hinduizem|Hindujci]] in [[islam|muslimani]] na obeh straneh meje so bežali na drugo stran meje. Izbruhnili so nemiri. Stanje je mejilo na državljansko vojno, zabeleženo je bilo skoraj pol milijona mrtvih.
[[30. januar]]ja [[1948]] je ob poti skozi vrt ob hiši njegovega prijatelja
Aretacije, proces in razprave ob atentatu so dobile veliko medijske pozornosti. Predvsem glavnega organizatorja, za katerega so bila na voljo le nekatera pričevanja, nikoli niso obsodili zaradi pomanjkanja dokazov. Vinayak Damodar Savarkar je bil tako oproščen pred kazenskim sodiščem, a je bil kasneje večkrat pred parlamentarno komisijo ponovno kaznovan s prepovedjo političnega delovanja. Še pred smrtjo je bil odkrit militarist in pristaš močnega oboroževanja Indije.
== Satjagraha ==
|