Regularno praštevilo: Razlika med redakcijama

'''Regulárna práštevíla''' so v [[matematika|matematiki]] določena vrsta [[praštevilo|praštevil]]. Regularno število ''p'' je število, ki ne [[deljivost|deli]] [[razredno število|razrednega števila]] [[ciklotomski obseg|ciklotomskega obsega]], to je [[obseg algebrskih števil|obsega algebrskih števil]], ki se ga dobimodobi, če se [[racionalno število|racionalnim številom]] dodamododa ''p''-ti [[koren enote]]. Nemški [[matematik]] [[Ernst Eduard Kummer]] je prvi uvedel in opisal regularna števila. Enakovredna in dostopnejša Kummerjeva definicija regularnih števil pravi, da je ''p'' regularno število, če ne deli [[števec|števcev]] [[Bernoullijevo število|Bernoullijevih števil]] ''B''_''k'' za ''k'' ∈ {2, 4, 6, ..., ''p'' − 3}. [[Zaporedje]] Bernoullijevih števil je precej nepravilno. ''B''₁ = -1/2, za druge [[liho število|lihe]] ''k'' je ''B''_''k'' = 0.

DomnevamoDomneva se, da obstaja [[neskončnost|neskončno]] mnogo regularnih praštevil. PričakujemoPričakuje se, da bo razmerje med praštevili in regularnimi praštevili v asimptotskem smislu [[naravna gostota|naravne gostote]] enako približno:

Tu je ''e'' [[e (matematična konstanta)|osnova]] [[naravni logaritem|naravnih logaritmov]]. Samuel Wagstaff je leta 1976 z računalnikom preveril regularnost vseh praštevil, manjših od 125.000. Njegov rezultat se je ujemal z zgornjo oceno.