Vakuum: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Slovnica, izražanje.
Napačna raba besede.
Vrstica 2:
[[Slika:Gluehlampe 01 KMJ.jpg|thumb|right|150px|[[steklo|Steklena]] bučka [[žarnica|žarnice]] vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim [[argon]]om, ki varuje [[volfram]]ovo žičko]]
 
'''Vákuum''' (tudi ''vakum'', [[latinščina|latinsko]] vacuus - ''prazen'', ''prost'') je [[praznina|prazen]] [[prostor]], prostor brez [[molekula|molekul]], [[atom]]ov ali [[podatomski]]h delcev. Popolnega vakuuma ni mogoče ustvariti, zato tudi prostoru z, v primerjavi z zračnim, zelo majhnimnizkim tlakom rečemo vakuum. V [[medplanetarna snov|medplanetarnem prostoru]] je vakuum boljši od tistega, ki ga lahko ustvarimo v laboratoriju, a niti tam ni popoln, saj tudi tam prostor vsebuje nekaj delcev na enoto volumna.
 
Zamisel o vakuumu kot temi iz [[filozofija|filozofskih]] debat izvira že iz [[antična Grčija|antične Grčije]], vendar ga do 17. stoletja nihče ni empirično raziskoval. V laboratoriju ga je leta 1643 prvi ustvaril [[Evangelista Torricelli]]. Za svoje teorije o zračnem tlaku je razvil še druge eksperimentalne postopke. Torricellijevski vakuum nastane s polnjenjem [[živo srebro|živega sreba]] visoke steklene cevkaste posode na eni strani zaprte, ki se na koncu obrne in spodaj vsebuje nakopičeno živo srebro.<ref>{{navedi splet|url= http://books.google.com/books?id=7igDAAAAMBAJ&pg=PT3|title= How to Make an Experimental Geissler Tube|work= [[Popular Science]] monthly|date= 1919-02|publisher= Bonnier Corporation|language= en}}</ref> [[Otto von Guericke]] je leta 1650 iznašel [[vakuumska črpalka|vakuumsko črpalko]]. Z njim sta se ukvarjala tudi [[Ernest Rutherford]] in [[Niels Bohr]]. Sodobna [[fizika]] preučuje [[fluktuacija|fluktuacije]] v vakuumu. Vakuum se uporablja v [[elektronka]]h.