Kočevarji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kočevarji v Sloveniji so združeni v Zvezi kočevarskih organizacij, ki si prizadeva za reden pouk kočevarskega in nemškega jezika.
Haklc (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 4:
'''Kočevarji''' ali '''Kočevski Nemci''' ''(Gottscheer)'' so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, bavarsko narečje [[Kočevarščina|kočevarščino]], so ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do izselitve 1941, danes pa ga na Kočevskem in po svetu govori le še nekaj ljudi.
 
V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) naselili nemške kmete iz [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860 km² in 177 naselj. Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je, deloma pa tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo 28000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi izselili v [[Združene države Amerike|ZDA]], po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta [[1918]] pa tudi zaradi političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta [[1940]] je število kočevskih Nemcev znašalo le še 1250012.500.
 
Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]] so leta [[1941]] preselili prebivalstvo Kočevskega v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a, in iz katerega so nemške oblasti nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 2000020.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Le nekaj sto Kočevarjev se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref>
 
[[1945]] so morali skoraj vsi Kočevarji zapustiti Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi [[AVNOJ]]skih sklepov razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v [[taborišče|taboriščih]], predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] ''(Sterntal)'' in [[Teharje|Teharjah]] ''(Tüchern)''.