Lugal: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Amarnska pisma; zaključeno
Octopus (pogovor | prispevki)
 
Vrstica 7:
 
==Lugal, ensi in en==
O tem, kaj je v 3. tisočletju pr. n. št. pomenil naslov lugal, obstaja več teorij. Nekateri znanstveniki so prepričani, da se je vladar posamezne mestne države običajno imenoval ensi, medtem ko se je vladar zveze mestnih držav, ozemlja več mest ali morda cele Sumerije imenoval lugal. Med lugalove pristojnosti so spadale določene ceremonialne in verske dejavnosti, presojanje v mejnih sporih in obramba pred zunanjimi napadalci. Po smrti je moral njegovo funkcijo prevzel njegov najstarejši sin.<ref name=Aage/><ref>Plamen Rusev. ''Mesalim, Lugal Na Kish: Politicheska Istoriia Na Ranen Shumer (XXVIII-XXVI V. Pr. N. E.''. Faber, 2001 (v bolgarščini).</ref> Zanimivo je, da se je naslov lugal (kot gospodar) včasih nanašal tudi na ensija [[Lagaš]]a – mestnega zavetnega boga [[NingirsuNinurta|Ningirsuja]]ja. Vse kaže, da sta imela naslova ensi, še bolj pa en, tudi duhovniško ali sakralno vsebino.<ref name=Gassner>J.-J. Glassner (2000). ''Les petits etats Mésopotamiens à la fin du 4e et au cours du 3e millénaire. A Comparative Study of Thirty City-State Cultures''. The Royal Danish Academy of Sciences and Letters, Copenhagen. Str, 48.</ref> Naslov en se je kasneje uporabljal samo na duhovnike.
 
Drugi znanstveniki trdijo, da so bili naslovi ensi, en in lugal naslovi lokalnih suverenov v mestnih državah Lagaš, Uruk oziroma Ur, vendar so se uporabljali tudi v večini ostalega dela Sumerije.<ref name=Gassner/><ref>P. Michalowski (2008). ''The Mortal Kings of Ur: A Short Century of Divine Rule in Ancient Mesopotamia''. Religion and Power: Divine Kingship in the Ancient World and Beyond, Chicago: The Oriental Institute), str. 33.</ref><ref>J.S. Cooper. ''Sumerian and Semitic Writing in Most Ancient Syro-Mesopotamia''. Leuven. Orientalia Lovaniensia Analecta '''96''':63-65.</ref> Različni naslovi so morda izražali različne vidike mezopotamskega koncepta kraljevanja.<ref name=Gassner/> Za lugala tistega časa se domneva, da je bil običajno ''»mlad mož z izjemnimi lastnostmi, po poreklu iz posestniške družine«''.<ref>H.W.F. Saggs. ''Babylonians''. University of Oklahoma Press (1995), str 54.</ref> Thorkild Jacobsen je teoretiziral, da je bil lugal prvotno v vojnem času izvoljen vojaški poveljnik, medtem ko se je na podoben način izvoljen en ukvarjal z notranjimi zadevami.<ref>T. Jacobsen (1970). ''Early political development in Mesopotamia''. ZA '''52''': 91-140; ponatis v TIT 132-156: 366-396.</ref> Med prvimi vladarji, ki so na napisih omenjeni kot lugali, sta [[Enmebaragesi]] in [[Mesilim]] iz Kiša ter [[Meskalamduk]] in [[Mesanepada]] in več njunih naslednikov iz Ura.<ref>J.J. Glassner (2000). ''Les petits etats Mésopotamiens à la fin du 4e et au cours du 3e millénaire''. A Comparative Study of Thirty City-State Cultures. The Royal Danish Academy of Sciences and Letters, Copenhagen, str. 47.</ref> V Sumeriji se je, vsaj od [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]] dalje, naslov lugal uporabljal za aktualnega vladarja Sumerije.