Liberalizem: Razlika med redakcijama

odstranjenih 184 zlogov ,  pred 5 leti
slog
(slog)
{{Liberalizem sidebar}}
 
'''Liberalizem''' (iz lat. ''liberalis'' 'svoboden') je prepričanjepolitični vin gospodarski nauk, po pomenkaterem posameznikovesta [[Svoboda|svobodesvoboda]] (ekonomskeekonomska, verskeverska, političnepolitična, nazorskenazorska itd.) in [[enakopravnost]]i.<ref>(Song 2006:posameznika 45)temelj družbenega napredka.</ref> Liberalci so navzlic raznolikosti mnenj enotni v podpori temeljnih idej, kot so [[ustava]], [[liberalna demokracija]], [[svobodne in pravične volitve]], [[človekove pravice]], [[kapitalizem]], [[prosta trgovina]] in [[svoboda veroizpovedi]].<ref name="Kathleen G. Donohue">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=htuTnexZAo8C&pg=PA1&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=D45ETYOyMcGp8Aan3b23DQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CEQQ6AEwAw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Kathleen G. Donohue|title=''Freedom from Want: American Liberalism and the Idea of the Consumer'' (New Studies in American Intellectual and Cultural History)|publisher=[[Johns Hopkins University Press]]|quote=Three of them - freedom from fear, freedom of speech, and freedom of religion - have long been fundamental to liberalism.|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="The Economist">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=KBzHAAAAIAAJ&q=liberalism+freedom+of+religion&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CD8Q6AEwBTgo|title=The Economist, Volume 341, Issues 7995-7997|publisher=[[The Economist]]|quote=For all three share a belief in the liberal society as defined above: a society that provides constitutional government (rule by laws, not by men) and freedom of religion, thought, expression and economic interaction; a society in which ...|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="Sheldon S. Wolin">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=ndAdGl8ScfcC&pg=PA525&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CDAQ6AEwAjgo#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Sehldon S. Wolin|title=Politics and Vision: Continuity and Innovation in Western Political Thought|publisher=[[Princeton University Press]]|quote=While liberalism practically disappeared as a publicly professed ideology, it retained a vittual monopoly in the ... The most frequently cited rights included freedom of speech, press, assembly, religion, property, and procedural tights|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="Edwin Brown Firmage, Bernard G. Weiss, John Woodland Welch">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=mQJgnEITPRIC&pg=PA366&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=DDVHTYi7IoH78AaGrdXoAQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBg#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Edwin Brown Firmage, Bernard G. Weiss, John Woodland Welch|title=Religion and Law: Biblical-Judaic and Islamic Perspectives|publisher=[[Eisenbrauns]]|quote=There is no need to expound here the foundations and principles of modern liberalism, which emphasizes the values of freedom of conscience and freedom of religion|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="John Joseph Lalor">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=Xsk6AAAAIAAJ&pg=PA760&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=kDJHTcDuJIL98Aa_xO2jAg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CE8Q6AEwBw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=John Joseph Lalor|title=Cyclopædia of Political Science, Political Economy, and of the Political History of the United States|publisher=Nabu Press|quote=Democracy attaches itslef to a form of government: liberalism, to liberty and guarantees of liberty. The two may agree; they are not contradictory, but they are identical, nor necessarily connected. In the moral order, liberalism is the liberty to think, recognized and practiced. This is primordial liberalism, as the liberty to think is itlsef the first and noblest of liberties. Man would not be free in any degree or in any sphere of action, if he were not a thiking being endowed with consciousness. The freedom of worship, the freedom of education, and the freedom of the press are derived the most directly from the freedom to think.|accessdate=2007-12-31}}</ref> Ideje liberalizma sprejemajo tudi politične skupine z drugačno [[Politični spekter|ideološko usmeritvijo]]. Prevladujoči obliki liberalizma sta [[klasični liberalizem]] v osemnajstem stoletju ter [[socialni liberalizem]] dvajsetega stoletja.
 
==Začetek liberalizma==
 
Liberalizem sekorenini jev pojavilindividualizmu, razsvetljenskem racionalizmu, naravnem pravu, reformacijskih zahtevah po svobodi veroizpovedi, v dobibritanskem Bill of Rights (1689), v ameriški ustavi 1787, zlasti pa v francoski deklaraciji o pravicah človeka in državljana [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]](1789). [[John Locke]] je oblikoval ideologijo liberalizma ločeno od filozofske tradicije, ki označuje koncept [[naravne pravice|naravnih pravic]] in [[družbene pogodbe|družbenega dogovora]]. Menil je, da mora [[vladavina prava]] nadomestiti [[absolutizem]] in da morajo oblastniki vladati na podlagi družbenega soglasja in ne na podlagi podedovanih pravic. Zagovarjal je pravico posameznika do življenja, svobode in [[lastnine]].
 
[[Ameriška vojna za neodvisnost]] in [[Francoska revolucija]] sta se sklicevali na liberalno filozofijo za upravičevanje oboroženega strmoglavljenja tiranskega vladanja. V devetnajstem stoletju je prišlo do liberalnih vlad med narodi po Evropi, Latinski in Severni Ameriki. V dvajsetem stoletju je liberalna demokracija zmagala v dveh svetovnih vojnah in preživela ideološki izziv [[Fašizem|fašizma]] in [[Komunizem|komunizma]]. Močan nasprotnik liberalizma so [[konservatizem]], [[fundamentalizem]] in [[vojaška diktatura]]. Liberalci so [[Liberalna stranka|politično organizirani]] po državah na vseh kontinentih. Igrali so odločilno vlogo pri formiranju [[Republika|republik]], širjenju [[Državljanske pravice|državljanskih pravic]] in [[Državljanske svoboščine|državljanskih svoboščin]]. Pripomogli so pri vzpostavitvi [[socialna država|sodobne socialne države]] ter so nosilci [[verska strpnost|verske strpnosti]], [[verska svoboda|verske svobode]], [[globalizacija|globalizacije]] ter politične in socialne [[modernost]]i.
Kot del projekta za omejitev pooblastila vlade, različni liberalni teoretiki, kot so naprimer [[James Madison]] in [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Baron de Montesquieu]] so zasnovali pojem delitve oblasti, sistem za enakomerno porazdelitev vladnih organov med [[Executive (vlada)|izvršno]], [[Legislature|zakonodajno]] in [[Sodstvo|sodstveno]] vejo.<ref name="Young, p. 31"/> Vlade se morajo zavedati, liberalci ohraniti, da slabo in nepravilno vodenje da ljudem organ za strmoglavljenje odločbe, da s kakršnimi koli in vsemi možnimi sredstvi, tudi s pomočjo nasilja in revolucije, če je potrebno.<ref>Young, p. 32.</ref> Sodobni liberalci so pod vplivom [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] še naprej podpirali omejene ustavne vlade, medtem ko so se zavzemali tudi za državne službe in določbe za zagotovitev enakih pravic. Sodobni liberalci trdijo, da so formalna ali uradna jamstva pravic posameznika brezpredmetna, ko posamezniki nimajo materiala pomeni, da koristi te pravice, ki predlaga večjo vlogo države v upravljanju gospodarske zadeve.<ref>Young, pp. 32–3.</ref> Zgodnji liberalci prav tako postavili temelje za ločitev države in cerkve. Kot dediči [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so liberalci verjeli, da mora kateri koli družbeni in politični reda postati [[soglasja vladanih|iz ljudskih interakcij]], ne pa iz [[prava Divine|božje volje]].<ref name="Gould, p. 4">Gould, p. 4.</ref> Številni liberalci so bili [[Atheism|odkrito sovražni]] do [[verskega prepričanja]], ampak najbolj koncentrirane svoje nasprotovanje sindikatov verske in politične oblasti, trdi, da vera lahko uspevajo na lastno, brez uradnega sponzorstva ali od uprave stanje.<ref name="Gould, p. 4"/>
 
Od 17. do 19. stoletja so liberalci ([[Adam Smith]], D. Ricardo, J.-B. Say, [[John Stuart Mill]], ''On Liberty'', 1859, [[Friedrich Hayek]] v delu ''Pot v hlapčevstvo'', 1944) konceptualizirali prostost kot odsotnost vpliva države in gospodarstvo utemeljevali na [[fiziokratizem|fiziokratskem]] principu ''[[laissez-faire]]'' in svobodnem tekmovanju. V 19. stoletju je bil liberalizem vodilno meščansko politično gibanje. Nastopal je proti cerkvi, aristokraciji in državnemu monopolizmu.
Beyond označuje jasno vlogo države v sodobni družbi, liberalci so prav obsedeni nad pomenom in naravo najbolj pomembnega načela v liberalni filozofiji: prostost. Od 17. do 19. stoletja, so liberalci od [[Adam Smith]] do [[John Stuart Mill]]-konceptualizirali prostosti kot odsotnost vpliva vlade in drugih posameznikov, ki trdijo, da bi vsi ljudje morali svobodo razvijati svoje edinstvene sposobnosti in zmogljivosti, ne da bi jih sabotiral drugi.<ref name="Young, p. 33">Young, p. 33.</ref> Mill's ''[[On Liberty]]''(1859), ena od klasičnih besedil v liberalni filozofiji, razglaša, da "je edina svoboda, ki si zasluži ime, je, da je opravljena v naše dobro in na svoj način".<ref name="Young, p. 33"/> Podpora za ''[[laissez-faire]]'' [[kapitalizem]] je pogosto povezana s tem načelom, s [[Friedrich Hayek]] trditvami, v delu ''[[Road to tlačanstvo]]''(1944), ki se nanaša na prosti trg, ki naj bi preprečeval totalitarni nadzor s strani države.<ref>Wolfe, p. 74.</ref> V začetku poznega 19. stoletja je novo pojmovanje svobode začela liberalna intelektualna arena. Ta nova vrsta svobode je postala znano kot [[pozitivna svoboščina]], ki se razlikuje od predhodne [[Negativna svoboščina|negativne različice]], ki jo je najprej razvil britanski filozof [[Thomas Hill Green]]. Green je zavrnil idejo, da so ljudje lahko le posledica lastnih interesov, s poudarkom na zapletene okoliščine, ki so vključene v razvoj naše moralne narave.<ref name="Adams, pp. 54–5">Adams, pp. 54–5.</ref> V zelo velikem koraku za prihodnost sodobnega liberalizma je tudi naloga, socialnih in političnih institucij krepitev svobode posameznika in identitete.<ref name="Adams, pp. 54–5"/>
 
==Liberalizem v Sloveniji==
SlovenciZametki liberalizma so sev z[[jožefinske nekaterimireforme|jožefinskih zasnovamireformah]] zgodnjegain liberalizmav seznanili[[Ilirske žeprovince|Iliriskih provincah]] ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. (JožefinskaLiberalne doba)ideje so na Slovensko prihajale iz Trsta, Gradca in Dunaja. Liberalno usmerjeni intelektualništudentje, izobraženci, študentje in duhovniki so bili glavni avtorji ''programa [[zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije'']]. VečinaZahtevali medso njimiodpravo jezgodovinskih naklonjenostdežel doin liberalnihfederalizem idejter povezovalase zsklicevali lojalnostjona naravno pravo. Njihov liberalizem je omejevala lojalnost cesarju in avstrijskih dinastiji, zter zavračanjemodpor avstrijskihdo oblastirevolucije. Po porazu revolucije v Avstriji leta 1848 nije bilo mogočeprepovedano javnoširiti govoritiliberalne o liberalnih idejahideje. Vlada je v času neoabsulutizmaneoabsolutizma odpravila večino liberalnih svoboščin oziroma liberalna načela je(obrtno in trgovinsko svobodo) uveljavljala le v gospodarski politikigospodarstvu. Razmere so se spremenile z obnovitvijo politične monarhije po letu 1861. ZSlovenski postopnimliberalci razvojemso liberalnegabili gibanjaštevilčno šibki, v Avstrijiglavnem intelektualci (pravniki, zdravniki, profesorji) in trgovci, liberalske ideje je mehčala njihova prva skrb za narod in zavest o nacionalno združevalni vlogi duhovščine. Nacionalno gibanje se je krepiloformalno delilo na liberalne [[mladoslovenci|mladoslovence]] in konservativne [[staroslovenci|staroslovence]], vendar je nastopalo enotno, tudi liberalnona gibanje[[tabor]]ih, vki slovenskihso deželahjih organizirali mladoslovenci. Liberalci1868 so samostojnoliberalci prvičustanovili nastopilipolitični letačasnik 1872,''[[Slovenski konarod]]''. Borbeno so svojeprvič geslonastopili opredelilileta z1872 naslednjimiz beseda:geslom "Vse za domovino, omiko in svobodo"; v protest proti [[klerikalizem|klerikalski]] oznaki leta 1869 podržavljenih šol kot brezverskih. MedTedaj so se tudi zbližali z nemškimi liberalci, ki so dotlej slovenskim očitali konservativnost. Slovenski liberalizem je bil v primerjavi z nemškim kompromisen, usmerjen bolj v nacionalno problematiko kot v liberalska načela. Strankarski prvak [[Josip Vošnjak]] je bil npr. odločno proti liberalskemu kapitalizmu in je zagovarjal zadružništvo in državno zaščito šibkih. najpomembnejšeNajpomembnejša voditeljevoditelja Slovenske liberalne stranke pred 1. svetovno vojno umeščajosta Ivanabila Hribarja[[Ivan terHribar]] Ivanain Tavčarja[[Ivan Tavčar]]. Stranka je do 1. svetovne vojne ustavovila že vrsto društev in ustanov, enonpr. odLjubljansko njih je bilakreditno Ljubljanska kreditna bankabanko. Nekateri liberalni voditelji so v izjavah in člankih že pred razpadom Avstro-Ogrske (oktober 1918) zagovarjali zamisel o enotni Jugoslovanskijugoslovanski državi. ZJunija nastankom1918 Jugoslavijeso kotustanovili države je nastopilo novo obdobje. Liberalni tabor je postal z ''Jugoslovansko demokratsko stranko'' ustanovljeno junija 1918, organizacijskoki inje politično enotenimela v programskemprogramu smislutudi terenakopravno glede enakopravne družbenedružbeno vlogo in demokratičosti položaja žensk.
 
== Psihologija ==
7.094

urejanj