|
== Vpliv ==
Eckhart je eden izmed najbolj vplivnih krščanskih novoplatonistov 13. stoletja, nadaljevalcev tradicije zgodnjih novoplatonistov [[Dionizij Aeropagit|Psevdo-Dionizija]] in [[Prokl]]a iz 5. stoletja. Kljub obsodbi so dominikanci in [[kartuzijani]] nadaljevali z branjem njegovih del.
do poznega srednjega veka. Neposredno je vplival na [[Nikolaj Kuzanski|Nikolaja Kuzanskega]], ki je zbral njegova dela, velik vpliv pa ima tudi na porensko mistično šolo [[Prijatelji Boga]]<ref>Gottesfreunde</ref> s predstavnikoma [[Janez Tauler|Janezom Taulerjem]] in [[Henrik Suzo|Henrikom Suzonom]].
Bistvo njegovega učenja je bilo
potovanje duše k bogu v štirih fazah: 1. zaznavanje neobstoja stvari
stran od boga, ki je njiva bit – torej ne obstaja nič drugega kot bog 2.
<nowiki> </nowiki>odkrivanje podobnosti med seboj in bogom-podobnost 3. združevanje sebe
<nowiki> </nowiki>z bogom – identifikacija 4. pomakniti se preko boga, da odkrijemo neko
božanstvo za bogom – prehod.
<nowiki> Prepričanje nekaterih zgodnjih
piscev dvajsetega stoletja, je bilo, da so bila dela Meistra Eckharta
kmalu po njegovi smrti pozabljena. To ni bilo res saj so leta 1960
odkrili rokopis, ki vsebuje okoli šeststo odlomkov o Eckhartovih delih,
in jasno izhaja iz izvirnika, ki je v Kölnu .</nowiki>
Jasno je tudi, da se
<nowiki> </nowiki>je Nikolaj Kuzanski, nadškof v Kölnu v 1430s in 1440s ukvarjal s
študijo o Eckhartu. Sestavil je veliko zbirko Eckhartovih latinskih del
(zbirko, ki še vedno živi). Pojasnila v rokopisih prikazujejo njegovo
natančno študijo Eckhartovih del (latinski shoalistični spisi: ''Quaestiones'').
== Dela ==
| 