Mojster Eckhart: razlika med redakcijama

dodanih 451 zlogov ,  pred 6 leti
m
Eckhart se je pridružil dominikancem v [[Erfurt]]u, verjetno ko je bil star okoli osemnajst let in se domneva, da je študiral v [[Köln]]u. Morda je tudi študiral na [[Sorbona|Univerzi v Parizu]], pred ali po njegovem času v Kölnu.
 
Prvi trdni dokazi za njegovo življenje so, ko 18. aprila 1294, ko je s pridigo opravil baklaverat oziroma diplomiral na temo [[Peter Lombardski|Lombardovih]] ''[[Sentence|Sentenc]]''. Z uspešnim zagovorom diplome (in kančkom plemiškega porekla) mu je je bilo zaupan poklic opata v Erfurtu in provinciala za Turingijo. zagotovilo mesto V poznih 1294, je bil Eckhart tudi v Turingiji. Njegovo prvo delo v maternem jeziku je bilo »''Razgovori o poučevanju''« (Reden der Unterweisung) , vrsta navodil za dominikanske [[novic|novice]], ki so se odločali za meniško življenje. Leta 1302 je bil poslan v Pariz. Tam je ostal do 1303. Kratka Pariška vprašanja izvirajo iz tega časa.
Prvi trdni dokazi za njegovo življenje so, ko 18. aprila 1294 nastopi kot pridigar na ''Sentences''
<nowiki> </nowiki>of Peter Lombard, ki se je odvijal leta 1293. Pridigal je velikonočni
Govor (na SERMO Paschalis ) na dominikanskem samostanu sv. Jacquesa v
Parizu.  V poznih 1294, je bil Eckhart tudi v Turingiji. Njegovo prvo
vernakularno delo je bilo Reden der Unterweisung (Pogovori navodila /
svetuje o razsodnosti), to je bila serija pogovorov objavljenih v
Dominikanskih novincah, ki izvirajo iz tega časa (c1295-1298). Leta 1302
<nowiki> </nowiki>je bil poslan v Pariz. Tam je ostal do 1303. Kratka Pariška vprašanja
izvirajo iz tega časa.
 
V poznih 1303 se je Eckhart vrnil v Erfurt. Tako je bil kot provincial odgovoren za sedeminštirideset samostanov v tej regiji.
Na njegovo vodenje in delo so začeli leteti razni očitki, ki pa jih je (še) zlahka zavrnil. Mojster domninikanskega reda [[Ajmerik iz Piacenze]] imenoval za generalnega inšpektorja pristojnega za Češko z nalogo, da v red spravi tamkajšnje samostane. Do leta 1311 je bil še provincial Saške, ki je upravno pokrivala skoraj celotno severno Nemčijo. Na Saškem ustanovil tri samostane za ženske.
<nowiki> </nowiki>Tako je bil odgovoren  za sedeminštirideset samostanov  v tej regiji.
Očitki proti njemu in provinci Teutonie  v splošnem poglavju v Parizu
1306, v zvezi z nepravilnostmi, so bili nepomembni, saj ga je Aymeric iz
<nowiki> </nowiki>Piacenze imenoval za svojega vikarja. Eckhart je živel v  Saški do
1311, v tem času je ustanovil tri samostane za ženske.
 
Na sinodi v Neaplju je bil dne 14. maja, 1311 je bil imenovan za profesorja na Pariški univerzi. Biti častno povabljen nazaj v Pariz kot magister je bil velik privilegij, katerega je imel prej le Tomaž Akvinski. Eckhart je ostal v
Dne 14.
Parizu dve šolski leti, do poletja 1313, in je živel v isti hiši, kot je[[templjarji|protitempljarski]] inkvizitor [[Vilijem Pariški (inkvizitor)|Vilijem Pariški]].
Maja, 1311 je bil Eckhart imenovan za učitelja iz strani skupščine v
Neaplju. Biti povabljen nazaj v Pariz kot magister je bil velik
privilegij, katerega je imel prej le Tomaž Akvinski. Eckhart je ostal v
Parizu dve šolski leti, do poletja 1313, in je živel v isti hiši, kot je
<nowiki> </nowiki>včasih William Pariški.
 
Nato pa sledi dolgo obdobje, za katerega je znano le, da je preživel del časa v [[Strasbourg]]u. Ni zanesljivih podatkov, kaj je tam počel, zdi pa se da se je predvsem ukvarjal z duhovnim vodstvom in pridiganjem v dominikanskih samostanih.
Nato pa sledi dolgo obdobje, za katerega
je znano le, da je preživel del časa v Strasbourgu. Ne vemo točno kaj je
<nowiki> </nowiki>tam počel, zdi pa se da se je predvsem ukvarjal z duhovnim vodstvom in
pridiganjem v Dominikanskih samostanih.
 
Odlomek neke kronike iz leta 1320, v veljavi v rokopisu govori o Eckhartu, priorja opatije v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu]], ki je bil osumljen krivoverstva. Nenavadno bi bilo, da bi bil človek, ki je bil obsojen krivoverstva imenovan za učitelja v eni izmed
Prehod v kroniki leta
najbolj znanih šol v redu. Njegov nenavaden slog poučevanja pa bi lahko vzeli pod drobnogled že njegovi frančiškanskih nasprotniki, ki jih je z dominikanci vezalo intelektualno rivalstvo.
1320, v veljavi v rokopisu (prim Wilhelm Preger, i. 352-399) govori o
Eckhartu, ki je bil osumljen krivoverstva. To je nenavadno, da bi bil
človek, ki je bil obsojen krivoversvtva imenovan za učitelja v eni izmed
<nowiki> </nowiki>najbolj znanih šol v redu. Njegov značilni stil bi lahko vzeli pod
drobnogled že njegovi frančiškanskih nasprotniki.
 
Leta 1320 ga je kölnski nadškof<ref>Kölnski nadškof je bil hkrati eden od sedmih nemških volilnih knezov, ki so volili novega nemškega kralja (Rex Romanus)</ref> Henrik iz Virneburga obtožil herezije. Izmikanje ni bilo več mogoče, ko je leta 1329 je [[papež Janez XXII.|Janez XXII.]] v buli ''In Agro Dominico'' v tezah obsodil Mojstrova učenja za krivoverska. Dve leti pred sodbo je Mojster Eckhart izginil in do časa izreka sodbe verjetno umrl. Dominikanski meniški red si danes prizadeva za popolno rehabilitacijo obsojenih tez in za razglasitev Mojstra Eckharta kot [[Beatifikacija|blaženega]].
Leta 1320 ga je Kölnski nadškof obtožil herezije, leta 1329 je papež Janez XXII. v buli ''In Agro Dominico''
<nowiki> </nowiki>v tezah obsodil Mojstrova učenja za krivoverska. Dve leti pred sodbo je
<nowiki> </nowiki>Mojster Eckhart izginil in do časa izreka sodbe verjetno umrl.
Dominikanski meniški red si danes prizadeva za popolno rehabilitacijo
obsojenih tez in za razglasitev Mojstra Eckharta kot blaženega.
 
== Vpliv ==