Sepahbod

Sepahbod, tudi SpāhbedLežeče besedilo je antični iranski vojaški čin iz obdobja vladavine dinastije Sasanidov. Beseda dobesedno pomeni "poveljnik (posamezne) vojske". Iranski sepahbod je bil po vojaški hierarhiji vzporedno z strategom oz. komitom v vojski rimskega imperija in pozneje vzhodnorimskega cesarstva. Vrhovni poveljnik vseh sasanidskih vojaških divizij je bil Ērān-spāhbed (vseiranski poveljnik), vzporeden z rimskim vojaškim magistrom (Magister Militum).

Po islamizaciji Irana je naziv sepahbod postal znan kot ispahbadh.

Podobni vojaški naziv so prevzeli tudi v Armeniji (asparapet), Gruziji (spaspeti), ter osrednji Aziji. Naziv so obnovili v 20. stoletju v sodobni obliki sepahbod (سپهبد)Ležeče besedilo, ki je za en čin nižji od višjega generala (artešbod-a)

Uporaba v predislamski Perziji

Naziv je atestiran v stari Perzijščini iz obdobja Ahamenidskega cesarstva kot spādhapati. Naziv so nadaljevali v obdobju dinastije Partov, kot vojaški čin v nekaterih izmed partijskih sedmih velikih hiš.

Sasanidska dinastija, ki je nasledila partske Aškanije, je obdržala naziv za uporabo v novi reformirani državni vojski, ki ni bila vezana na plemstvo, a neposredno na cesarja in vojaškega magistra (Eran Sepahbod-a).

Uporaba po islamizaciji

Po islamskem zavzetju Irana (l. 651) se je naziv v praksi ohranil v neosvojenem Gorganu, Tabaristanu in Ghelanu na severu Irana, kjer je zadnji nemuslimanski iranski državi vladala dinastija Dabujidov (do l. 761). Do 13. stoletja so tudi islamski vladarji Irana uporabljali naziv sepahboda.

Uporaba v Armeniji

V kraljevini Armeniji, ki ji je vladala veja partske Aškanijske dinastije, so naziv prevzeli po perzijskem vzoru. V Armeniji je bil en sam sepahbod (Armensko: Asparapet oz. Aspahapet), ki je v poznem obdobju bil član vladajoče dinastije Mamikonijanov (vladali 301 - 8. st.).