Liberalizem: Razlika med redakcijama

odstranjenih 453 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
 
== Filozofija ==
Liberalizem, tako kot sedanja politična in intelektualna tradicija, večinoma velja za [[Sodobnost|moderni fenomen]], ki se je začel v 17. stoletju, čeprav so se nekatere liberalne filozofske ideje pojavile v predhodnih sestavinah [[Antika|antike]]. [[Seznam rimskih cesarjev|Rimski cesar]] [[Mark Avrelij]] je hvalil "idejo vladavine v zvezi z [[izenačevanju|enakimi pravicami]] in, [[Svoboda govora|svobodisvobodo govora]] in idejo o kraljevski vladi, ki spoštuje predvsem svobodno ureditev".<ref>Antoninus, p. 3.</ref> Znanstveniki so prav tako priznali številna načela, ki jih poznajo sodobni liberalci v več delih [[Sofizam|Sophistov]] in ''Funeralnem'' govoru po [[Pericles]]u.<ref name="Young, pp. 25–6">Young, pp. 25–6.</ref> Liberalna filozofija simbolizira obsežne intelektualne tradicije, ki so pregledale in popularizirale nekatere od najbolj pomembnih in spornih načel sodobnega sveta. Njena izjemna znanstvena in akademska proizvodnja je bila označena kot vsebovanje "bogastva in raznolikosti", vendar je ta raznolikost pogosto pomenila, da je liberalizem na voljo v različnih oblikah in predstavlja izziv za vsakogar, komur je potrebna jasna opredelitev.<ref name="Young, p. 24">Young, p. 24.</ref>
 
=== Glavne teme ===
Čeprav imajo vse liberalne doktrine skupne dediščine, znanstveniki pogosto domnevajo, da ti nauki vsebujejo "ločene in pogosto kontradiktorne miselne tokove".<ref name="Young, p. 24"/> Ciljni [[Seznam liberalnih teoretikov|liberalniLiberalni teoretiki in filozofi]] so se razlikovali po različnih časih, kulturah in celinah. Raznolikosti pojmovanja liberalizma se lahko razlikujejo iz številnih pridevnikov, kjer so liberalni misleci in gibanja pritrjena na velik izraz ''liberalizem'', vključno s ''[[Klasični liberalizem|klasičnim]]'', ''[[Egalitarizem|egalitarnim]]'', ''gospodarskim'', ''[[Socialni liberalizem|socialnim]]'', ''državo blaginje'', ''etičnim'', ''[[Humanizem|humanističnim]]'', ''deontološkim'', ''perfekcionističnim'',''demokratičnim'' in pa ''institucionalnim'', če jih naštejemo le nekaj.<ref>Young, p. 25.</ref> Kljub tem spremembam, liberalne misli ne kažejo nekih dokončnih in temeljnih pojmov. NaPo svojem velikem pomenu, je liberalizem je filozofija o pomenu človeštva in družbe. Politični filozof [[John N. Gray|John Gray]] meni, da imajo liberalne misli skupno to, da so''individualistične'',''egalitarne'',''melioristične''in''univerzalne''. Individualistični element zagovarja etični primat človeka proti pritiskom [[Kolektivizem|socialnega kolektivizma]], enakopraven element pripisuje enako moralno vredno in status vsem posameznikom, meliorističen element trdi, da lahko več generacij izboljša družbenopolitično ureditev, univerzalističen element pa potrjuje moralne enotnosti človeške vrste in marginalizira lokalne kulturne razlike.<ref name="Gray, p. xii">Gray, p. xii.</ref> Meliorističen element je bil predmet številnih polemik, ki so jih zagovarjali misleci, kot so [[Immanuel Kant]], ki je verjel v človeški napredek, hkrati pa je trpel zaradi napadov mislecov, kot so [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], ki je verjel da so človekovi poskusi, da bi se izboljšalo družbeno sodelovanje neuspešni.<ref>Wolfe, pp. 33-6.</ref> Opisovanje liberalnega temperamenta, je Gray trdil, da je "zgledovanje po [[Skepticizem|skepticizmu]] zaupljiva varnost božjega razodetja ... je vzvišena moč razuma, kot tudi v drugih kontekstih je poskušala skromnih razlogov je terjatve ". Liberalni filozofska tradicija je iskala potrditev in utemeljitev v več motnjah v projektu. Moralne in politične predpostavke liberalizma so nastale na podlagi tradicije, kot so [[Fizične in pravne pravice|naravne pravice]] in [[Utilitarizam|utilitaristične teorije]], čeprav včasih liberalci zahtevajo tudi podporo iz znanstvenih in verskih krogov.<ref name="Gray, p. xii"/> Skozi vse te tradicije so znanstveniki opredelili naslednje pomembne vidike skupne liberalne misli: verjamejo v enakost in [[svoboda|posameznikovo svobodo]], ki podpira [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in pa individualne pravice, ki podpirajo zamisel o omejeni ustavni vlade in priznavajo pomen povezanih vrednot, kot so [[Pluralizem (politična filozofija)|pluralizem]], [[Strpnost]], samostojnost in [[Vladno soglasje|privolitve.]] <ref>Young, p. 45.</ref>
Individualistični element zagovarja etičnost človeka proti pritiskom [[Kolektivizem|socialnega kolektivizma]], enakopraven element pripisuje enako moralno vrednost in status vsem posameznikom, meliorističen element trdi, da lahko več generacij izboljša družbenopolitično ureditev, univerzalističen element pa potrjuje moralne enotnosti človeške vrste in marginalizira lokalne kulturne razlike.<ref name="Gray, p. xii">Gray, p. xii.</ref> Meliorističen element je bil predmet številnih polemik, ki so jih zagovarjali misleci, kot so [[Immanuel Kant]], ki je verjel v človeški napredek, hkrati pa je trpel zaradi napadov mislecov, kot so [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], ki je verjel da so človekovi poskusi, da bi se izboljšalo družbeno sodelovanje neuspešni.<ref>Wolfe, pp. 33-6.</ref> Opisovanje liberalnega temperamenta, je Gray trdil, da je "zgledovanje po [[Skepticizem|skepticizmu]] zaupljiva varnost božjega razodetja. Liberalna filozofska tradicija je iskala potrditev in utemeljitev v več motnjah v projektu. Moralne in politične predpostavke liberalizma so nastale na podlagi tradicije, kot so [[Fizične in pravne pravice|naravne pravice]] in [[Utilitarizam|utilitaristične teorije]], čeprav včasih liberalci zahtevajo tudi podporo iz znanstvenih in verskih krogov.<ref name="Gray, p. xii"/> Skozi vse naštete tradicije so znanstveniki opredelili naslednje pomembne vidike skupne liberalne misli: verjamejo v enakost in [[svoboda|posameznikovo svobodo]], ki podpira [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in pa individualne pravice. Slednje podpirajo zamisel o omejeni ustavni vlade in priznavajo pomen povezanih vrednot, kot so [[Pluralizem (politična filozofija)|pluralizem]], [[Strpnost]], samostojnost in [[Vladno soglasje|privolitve.]] <ref>Young, p. 45.</ref>
 
Liberalci menijo, da je vojna včasih potrebna, vendar v nasprotju z [[Neokonservatizem|neokonservatizmom]] liberalci menijo, da je uporaba [[enostranske sile]] napačna, insaj se bo lena ta način začel krog nasilja, ki ga ne bo mogoče ustaviti.<ref name="McGowan">{{cite book |last=McGowan |first=J. |year=2007 |chapter=Neoconservatism |pages=124–133 |title=American Liberalism: An Interpretation for Our Time |location=Chapel Hill |publisher=University of North Carolina Press |isbn=0-807-83171-9 }}</ref>
 
=== Klasika in modernizem ===
26

urejanj