Wikipedija

Liberalizem: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Kukova (pogovor | prispevki)
26 urejanj
VSEBINA
Kukova (pogovor | prispevki)
26 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 22:
[[Slika:Johannes Adam Simon Oertel Pulling Down the Statue of King George III, N.Y.C. ca. 1859.jpg|right|thumb| Johannes Adam Simon Oertel. ''Pulling Down the Statue of King George III, N.Y.C.'', ca. 1859. Slika je [[romantika|romantizirana]] različica dogodkov po razglasitvi [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti Združenih držav Amerike]] [[Kontinentalna vojska|Kontinentalni vojski]] in rezidentom New York City, ki jo je bral [[George Washington]] 9. julija 1776.]]
 
Pojav [[Renesansa|Renesanse]] je v 15. stoletju je pomagal oslabiti vprašanja o obstoju institucij srednjega veka,. takratTakrat so se oživela ponovna zanimanja za znanost iz [[Antika|antičnega obdobja]].<ref>Johnson, p. 28. ''Dante was not just a medieval man, he was a Renaissance man too. He was highly critical of the church, like many so scholars who followed him.''</ref> V 16. stoletju se je [[protestantska reformacija]] razvila iz pogledov, ki so videli [[Katoliška cerkev|katoliško cerkev]] kot zatiralko, ki je podpirala [[Fevdalizem|fevdalno]] in veličastno strukturo evropske družbe.<ref>Colton and Palmer, p. 75. ''They might wish to manage their own religious affairs as they did their other business, believing that the church hierarchy was too much embedded in a feudal, baronial, and monarchical system with which they had little in common.''</ref> Cerkev je začela [[protireformacija|protireformacije]], ki so vsebovale starodavna načela, kar pa je privedlo do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne (verske) vojne]] v 17. stoletju. V [[Kraljevina Anglija|Angliji]] je [[Angleška državljanska vojna|državljanska vojna]] privedla do obglavljenja [[Charles I of England|Kralja Karla I.]] leta 1649. Parlamentu je na koncu uspelo, s [[slavno revolucijo]] v letu 1688, vzpostaviti omejeno [[Ustavna monarhija|ustavno monarhijo]]. Glavni vidiki zgodnje liberalne ideologije so nastali iz omenjenih dogodkov, zgodovinarji [[Colton]] in [[Robert Palmer Roswell|Palmer]] pa so značilni za to obdobje, v naslednjih letih:.
 
Zgodnje prispevke za to gibanje je prispeval angleški filozof [[John Locke]], pogosto opredeljen kot ''oče Liberalizma".<ref>Delaney, p. 18.</ref><ref>Godwin et al., p. 12.</ref> Prispeval je delo ''[[Two Treatises of Government]]'' (1690). Intelektualna pot liberalizma se je nadaljevala tudi po Locku od obdobja globoke intelektualne vitalnosti v [[razsvetljenstvu]] do vprašanj stare tradicije in vpliva večvečih monarhij v celotnem 18. stoletju. Ideje, ki so krožile v razsvetljenstvu, so močno vplivale na Severno Ameriko in v Francijo.▼
{{Cquote|The unique thing about England was that Parliament, in defeating the king, arrived at a workable form of government. Government remained strong but came under parliamentary control. This determined the character of modern England and launched into the history of Europe and of the world the great movement of liberalism.<ref>Colton and Palmer, p. 171.</ref>}}
 
▲Zgodnje prispevke za to gibanje je prispeval angleški filozof [[John Locke]], pogosto opredeljen kot ''oče Liberalizma".<ref>Delaney, p. 18.</ref><ref>Godwin et al., p. 12.</ref> Prispeval je delo ''[[Two Treatises of Government]]'' (1690). Intelektualna pot liberalizma se je nadaljevala tudi po Locku od obdobja globoke intelektualne vitalnosti v [[razsvetljenstvu]] do vprašanj stare tradicije in vpliva več monarhij v celotnem 18. stoletju. Ideje, ki so krožile v razsvetljenstvu, so močno vplivale na Severno Ameriko in v Francijo.
 
[[Trinajst kolonij|Ameriške kolonije]] so bile zveste britanskim subjektom desetletja, vendar so te leta 1776 v okviru monarhije [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|razglasile neodvisnost]], zaradi nezadovoljstva z njihovim pomanjkanjem zastopanja v [[parlament Združenega kraljestva|vladnem parlamentu]] v tujini. Nezadovoljstvo Velike Britanije je prišlo do izraza najbolj neposredno in dramatično prek politike obdavčitve kolonistov, kar se je štelo za kršitev njihovih [[ustava Združenega kraljestva|ustavno]] zajamčenih pravic, ki so jih imeli Angleži. [[Ameriška revolucija]] je bila na prvi pogled predvsem civilne in politične narave, vendar se je [[Ameriške osamosvojitvene vojna|stopnjevala z vojaškimi spopadi]] leta 1775, ki pa so bili v glavnem končani po letu 1781. Po vojni je z pomočjo [[Philadelphijska konvencija|ustavne konvencije]] leta 1787 nastal nov narod, s katerim so želeli rešiti probleme, ki so izhajali iz prvega poskusa [[konfederacija|konfederacijske]] nacionalne vlade v okviru [[Articles of Confederation]]. Nato je [[Ustava Združenih držav Amerike]] vzpostavila [[republika|republiko]] z [[federacija|zvezno]] strukturo. [[Deklaracija človekovih pravic Združenih držav Amerike]] je temu hitro sledila in je leta 1789 vzpostavila določene [[naravne pravice]], ki so temeljnega pomena za liberalne ideale. Ameriška revolucija je tako postala temelj za številne drastične družbeno-politične spremembe med celotnimi narodi in celinami, skupaj imenovanimi »[[Atlantska revolucija]]«, od katerih je po vsej verjetnosti najbolj znana francoska revolucija.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Liberalizem«