AK-47: Razlika med redakcijama

Danes je malokomu znano, da je ''AK-47'' pravzaprav hibrid treh različnih orožij: polavtomatske puške ''M1 Garand'', puške ''Remington Model 8'' in nemškega ''StG 44''. Orožje je zasnovano iz kar se da preproste in kompaktne konstrukcije, ki omogoča hitro in poceni proizvodnjo. Njena preprosta kovinsko-lesena konstrukcija omogoča tudi enostavno uporabo in vzdrževanje v vseh vremenskih razmerah. Verjetnost, da pride do zastoja pri veliki količini izstreljenih nabojev je zmanjšana z velikim plinskim batom ter relativno velikimi tolerancami med gibljivimi deli. Posledica velikih toleranc je majhna natančnost na večje razdalje. To pomanjkljivost so Rusi odpravili z ustrezno pehotno taktiko pri kateri natančnost streljanja ne igra tako veliko vlogo, bistveno pa je število krogel v zraku. Kar pomeni, da bo v bitki zmagal tisti, ki bo na nasprotnika izstrelil čim več nabojev v čim krajšem času. V prid tej taktiki govori tudi selektor ognja, ki ima tri različne položaje. V prvem položaju je orožje zaklenjeno in z njim ni možno streljati, ta položaj hkrati služi tudi kot zaščita zaklepišča pred prahom in ostalo umazanijo, drugi položaj omogoča avtomatsko delovanje, tretji položaj pa polavtomatsko delovanje. Če npr. pogledamo izredno natančno puško ''[[M16]]'', ki velja za največjega nasprotnika ''AK-47'' je vrstni red med avtomatskim in polavtomatskim delovanjem obrnjen. Kako robustna je ''AK-47'' nam pove tudi življenjska doba ki se giblje med 20 in 40 let, odvisno od okolja v katerem se orožje uporablja.<ref name="weaponomics">{{cite web | title = Weaponomics: The Economics of Small Arms | url = http://www.csae.ox.ac.uk/workingpapers/pdfs/2006-13text.pdf }}</ref>

 

 

Puška uporablja strelivo 7,62x39 mm. To ima ob izhodu iz cevi hitrost 710&nbsp;m/s in energijo 2,010 J. Krogla je težka 7,8 gramov, njen efektivni doseg pri uporabi puške ''AK-47'' pa je okoli 400 m.