Gvano: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
|||
Vrstica 6:
== Sestava ==
Gvano morskih ptic je bogat z [[Dušik|dušikom]], amonijevim oksalatom in [[Sečnina|sečnino]], [[Fosfor|<nowiki/>]][[Fosfor|fosforjem]] in fosfati, poleg zemeljske soli in nečistoč. Gvano, ki izvira izlokalnih svežih nahajališč, kot so otoki Chincha v Peruju, običajno vsebujejo od 8 do 6 % dušika (večina izhaja iz [[Sečna kislina|sečne kisline]]), od 8 do 12 % fosforne kisline in od 2 do 3 % enakovrednega kalija.<ref name="SzpakPLOS"><span class="citation publicación" id="CITAREFSzpakLongstaffeMillaireWhite2012">Szpak, Paul; Longstaffe, Fred J.; Millaire, Jean-Francois; White, Christine D. (2012). </span></ref><ref name="SzpakJAS"><span class="citation publicación" id="CITAREFSzpakMillaireWhiteLongstaffe2012">Szpak, Paul; Millaire, Jean-Francois; White, Christine D.; Longstaffe, Fred J. (2012). </span></ref> Sveži iztrebki netopirjev, ki se prehranjujejo z insekti imajo podobne vrednosti dušika kot iztrebki morskih ptic in visoke vrednosti fosfata, vendar ima netopirjev gvano običajno manj gnojilne vrednosti, ker se dušik v jamskih okoljih
Zemlji s pomanjkanjem organskega materiala lahko izboljšamo plodnost z gnojenjem z gvanom. Ta je sestavljen iz [[Amonijak|amonijaka]], [[Sečna kislina|sečne,]] [[Fosforna kislina|fosforne]], [[Oksalna kislina|oksalne kisline]] in [[Ogljikova kislina|ogljikovih kislin]], [[Sol|soli]] in nečistoč iz zemlje. Kadar izvira iz nahajališč iz [[Pliocen|Pliocena]] in [[Ledena doba|Pleistocena]] je rdečkaste barve, kadar je novejšega nastanka pa rumenkaste.
|