Aeroderivativna plinska turbina: Razlika med redakcijama

'''Aeroderivativna plinska turbina''' ([[angleščina|ang]]. Aeroderivative gas turbine) je vrsta [[plinska turbina|plinske turbine]], ki je bazirana na letalskih [[reaktivni motor|reaktivnih motorjih]] - največkrat [[turboventilatorski motor|turboventilatorskih]]. V bistvu so prirejeni letalski motorji, ki namesto potiska ustvarjajo mehansko delo na gredi. To se doseže s povečano turbino, ki proizvede karseda največ moči iz delovnega plina. Koncept je podoben kot pri [[turbopropelerski motor|turbopropelerskih]] in [[turbogredni motor|turbogrednih]] motorjih, ki prav tako proizvajajo mehansko delo, vendar se njih ne označuje kot aeroderivativne. Aeroderivativne turbine so ponavadipo navadi večjih moči (do 100 MW moči), za primerjavo največji turboprop [[Kuznecov NK-12]] razvija 15 000KM in turbogredni [[Lotarev D-136]] pa 11 400 KM. Navječje industrialne enogredne plinske turbine so sicer precej močnejše npr. Siemens SGT5-8000H razvije 340 MW s plinsko turbino in še dodatnim 180 MW s [[parna turbina|parno turbino]].

Plinske turbine v elektrarnah imajo ponavadipo navadi samo eno gred, aeroderivativne pa največkrat dve (LMS ima 3). Aeroderivativne imajo krajši zagonjski čas in lahko tudi hitreje pospešijo do maksimalne moči, zato so idealne za vrhunce. Slabost plinskih turbin je, da ne delujejo z velikim izkoristkom pri delnih močeh (npr. 25%). Zato imajo vojaške ladje, kdaj tudi 4 turbine, ki jih zaženejo po potrebi.