Turboventilatorski motor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 54:
Moč motorja se tudi ne linearno povečuje z vrtljaji. Če povečamo vrtljaje motorja z npr 85% na 95% (za 10 %) se v bistvu moč poveča za precej več kot 10%.
 
Obstajajo tudi t.i. ''hot and high'' letališča, kot je npr. Denver International. To pomeni, da je zrak zaradi velike nadmorske višine in visoke temperature bolj redek, in motor tudi pri 100% vrtljajih ne razvija svoje nazivne moči. Zato ima letališče ponavadipo navadi daljšo stezo ali pa letalo obratuje z zmanjšano vzletno težo. Če pa je situacija obratna, nizka nadmorska višina in nizko temperatura, torej gost zrak.. V tej situaciji bi motor lahko razvil večjo moč od nazivne, vendar se zaradi varnosti moč omeji na nazivno - nazivni rating. Termodinamični rating nam pove, kolikšno moč bi motor glede na atmosfero (gostoto zraka) lahko razvil. V primeru Denverja je manjši od nazivnega ratinga, lahko pa je tudi večji npr. pozimi na Achorage [[Aljaska]].
 
Turboventilatorski motorji na komercialnih letal morajo razviti polno moč v 8 sekundah, kar je več kot batni motorji, kar se tiče pospeševanja. In pojav je tudi obraten, ko zmanjšamo moč, motor še nekaj sekund razvija večjo moč. Razlog je velika inercialna energija rotirajočih delov.
 
==Zanesljivost==
Sodobni letalski motorji so zelo zanesljivi, vsega nekaj odpovedi na milijon operativnih ur, možnost odpovedi obeh motorjev hkrati so miniskulne. Sodobna dvomotorna letala, lahko letijo več ur na samo enem motorju (pravila [[ETOPS]]). Turboventilatorski so zaradi obtočnega zraka bolj zanesljivi, kot preprostejši turboreaktivni. Če delec zaide v obtočni zrak, ponavadipo navadi samo obide motor brez povzročanja večje škode. Če pa zaide v sredinski (vroči del), pa so posledice lahko hude. Sodobni turboventilatorski motorji, predvsem veliki, naj bi brez težave vzdržali udarec ptice.
 
Življenjska doba motorjev, predvsem velikih, za pogon [[širokotrupno letalo|širokotrupnih]] letal dolgega dosega, je presegla 100.000 delovnih ur, za letala krajšega dosega (1000-3000 km) pa okrog 50.000 ur. Povprečne vrednosti so sicer manjše. Zanimivo je, da število delovnih ur ni tako bistveno za življenjsko dobo, kot pa npr. število ciklov (zagonov).