Peter Handke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 34:
 
== Od 1971 do 1978: leta v Parizu ==
V noči od 19. na 20. november 1971 stori mati Petra Handkeja - Maria Handke, po dolgoletnih depresijah samomor. Ta travmatičen dogodek je Handke predelal v pripovedi ''Brezželjna nesreča'' (nem. ''Wunschloses Unglück''; 1972), po kateri ji bil kasneje posnet tudi film. Malo pred njeno smrtjo je Peter Handke skupaj s svojo ženo Libgart in hčerko Amino zadnjič obiskal svojo mater. Pred tem je s svojo ženo in pisateljem [[Alfred Kolleritsch|Alfredom Kolleritschem]] prepotoval [[ZDA]]. Istega leta kot ''Brezželjna nesreča'' je izšlo tudi delo ''Kratko pismo za dolgo slovo'' (nem. ''Der kurze Brief zum langen Abschied'' (1972), ki vsebuje dele Handkejevega potovanja po [[ZDA]]. Novembra 1973 se skupaj s hčerko Amino preseli v Pariz v četrt Porte d`Auteuil na Boulevard Montmorency. Tri leta kasneje se preseli v Clamart, v jugozahodni del Pariza kjer ostane še nadaljninadaljnji dve leti. V začetku 1970-ih prjeme več nagrad, med njimi (1972) Schillerjeva nagrada (nem. Schiller-Preis) v [[Mannheim|Mannheimu]] in 1973 nagrada Georga Büchnerja (nem. Georg-Büchner-Preis) Nemške akademije za jezik in pesništvo v [[Darmstadt|Darmstadtu]]. Eno leto kasneje izide gledališko delo ''Nespametni izumirajo'' (nem. ''Die Unvernünftigen sterben aus''), katero je bilo uprizorjeno v [[Zürich|Zürichu]]. Ob približno enakem času pa delo doživi tudi filmsko uprizoritev. Pod naslovom ''Napačen premik'' (nem. ''Falsche Bewegung'') jo posname dolgoletni prijatelj in sopotnik Petra Handkeja, nizozemski režiser [[Wim Wenders]] (premiera 1975).
''Der Ritt über den Bodensee'' (objavljeno 1971) je postalo 1974 Handkejevo najbolj uspešno delo v [[Francija|Franciji]] in je pripomoglo k veliki prepoznavnosti pisatelja. Eno leta kasneje nastane ''Die Stunde der wahren Empfindung'' (1975) in Peter Handke prične z novinarskimi zapiski (''Das Gewicht der Welt'', ''Ein Journal'', 1977), s katerimi je nadaljeval do 1990. Leta 1976 sledi hospitalizacija, ki jo sprožijo z panični napadi strahu in motnje srčnega ritma. V naslednjem letu izide filmska upodobitev ''Die Linkshändige Frau''. Med tem časom Handke ne izgubi povezave z domovino, tako je bil npr. od 1973 do 1977 član Graškega zbora pisateljev. Leta 1978 ostane hči Amina celo šolsko leto pri svoji materi v [[Berlin|Berlinu]]. Handke medtem prične s potovanjem po [[Aljaska|Aljaski]] in se preko [[New York|New Yorka]] vrne v domovino. Ta vrnitev sproži konec 1978 njegovo do takrat največjo eksistenčno krizo njegove pisateljske poti. Handke si dopisuje z Hermannom Lenzem, kateremu opisuje svoj obup, ki ga je imel s pisanjem dela ''Langsame Heimkehr''.