Makedonska renesansa: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''Makedonska renesansa''' je bilo obdobje v vzhodnorimskem razvoju umetnosti. Obdobje sovpada s časom vladanja cesarjev Makedonske dinastije (867 - 1025), obdobje iz kater...
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Makedonska renesansa''' je bilo obdobje v [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskem]] razvoju umetnosti. Obdobje sovpada s časom vladanja cesarjev [[makedonska dinastija|Makedonske dinastije]] (867 - 1025), obdobje iz katerega je najbolj znan cesar [[Vasilij II]]. Prvi cesar makedonske dinastije je bil [[Vasilij I]]., ki je bil podobno kot predhodnik [[Justinijan I.|Justinijan]] rojen v kmečki srednji sloj, ki je bil svoboden in imel vojaške ter državljanske pravice, a je bilo malo verjetno, da bi preprost državljan ustanovil novo dinastijo. Vasilij I. se je preselil v [[Carigrad|Konstantinopel]], kjer ga je opazil Mihael III. in povabil na cesarski dvor. Kasneje je bil Vasilij I. izvoljen za [[Seznam bizantinskih cesarjev|vzhodnorimskega cesarja]] in začel novo dinastijo. Obdobje ''makedonske dinastije'' in ''makedonske renesanse'' je sovpadalo z ''Otonsko renesanso'' v zahodni Evropi.
 
Makedonska renesansa je razcvet umetnosti slikarstva in kiparstva v imperiju po stoletnem zatonu zaradi krize [[Ikonoklazem|ikonoklazma]]. Ikone so po ikonoklazmuporazu ikonoklazma ponovno dovolili kot svete predmete, ki izražajo naklonjenost in čaščenje boga ter legendarnih svetnikov. Poleg ikon pa je obdobje znano predvsem po slikarskih upodobitvah v [[Pariška knjiga psalmov|knjigah psalmov]], ki po svoji kakovosti in slogu dosegajo klasično antiko.
 
V času makedonske dinastije se je izboljšalo tudi vojaško stanje v državi; Slovani, ki so pred tem vdrli na balkanski polotok so bili vojaško poraženi; posledično je bil ves severni balkanski polotok kot do l. 602 po l. 1015 ponovno del vzhodnorimske države. Cesarstvo je pomembno vplivalo na [[Slovani|Slovane]], saj ni uničevalo njihove kulture, ampak je v slovanskih deželah spodbujalo gradnjo novih cerkva in jih okraševala s standardiziranimi vzorci mozaikov. Prav tako so v tem obdobju v slovanske kraje poslali meniha [[Sveti Ciril in Metod|Konstantina (Cirila) in Metoda]], ki sta Slovane naučila pismenosti. Nove cerkve so gradili tudi v Konstantinoplu in osrednjih regijah cesarstva; primer je samostan [[Hosios Lukas]] v [[Grčija|Grčiji]].
 
Najbolj prepoznavni element makedonske renesanse, ki je razviden v pariški knjigi psalmov, je oživitev načinov slikanja in motivov iz [[Klasična antika|klasične grško-rimske antike]]. Te so pomešane s krščanskimi temami in tvorijo svojevrsten slog. Pomemben del umetnosti v tem obdobju je tudi kiparstvo; kiparski izdelki so bili ustvarjeni večinoma iz slonove kosti, tudi ti kažejo nivo kakovosti grško-rimske antike in obnavljanje helenističnih motivov.