Lagaš: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Uvod |
Zgodovina |
||
Vrstica 46:
'''Lagaš''' ali '''Lagas''' ([[Sumerščina|sumersko]] Lagaš<sup>ki</sup>, [[klinopis]]no [NU<sub>11</sub>.BUR].LAKI ali [ŠIR.BUR].LAKI, ''skladišče'', ''kašča'' ali ''zakladnica'', [[Akadščina|akadsko]] Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, [[Irak]], je bil starodavno [[Mezopotamija|mezopotamsko]] mesto severozahodno od sotočja [[Evfrat]]a in [[Tigris]]a in vzhodno od [[Uruk]]a in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku. Bil je eno od najstarejših mest na starodavnem [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Malo manj kot 10 km oddaljeno antično najdišče Nina, sodobni Surghul, je označevalo južno mejo države. [[Girsu]], sodobni Telloh, ki leži približno 25 km od Lagaša, je bil versko središče lagaške države z glavnim svetiščem E-Ninu, posvečenem bogu [[Ninurta|Ninurti]].
==Zgodovina==
Iz napisov, najdenih v Girsuju, na primer na [[Gudejevi valji|Gudejevih valjih]], je razvidno, da je bil Lagaš že v poznem 3. tisočletju pr. n. št. pomembno sumersko mesto. V tistem času so mu vladali neodvisni kralji, [[Ur-Nanše]] (24. stoletje pr.n. št.) in njegovi nasledniki, ki so tekmovali z [[Elamiti]] na vzhodu in kralji Kiengirja in [[Kiš]]a na severu. V obdobju pred akadsko osvojitvijo je nastalo nekaj izjemno zanimivih del, zlasti Enantumova [[Stela jastrebov]] in Entemenova velika srebrna vaza, okrašena z Ningirsujevo sveto živaljo [[Anzu]]jem, orlom z levjo glavo, razširjenimi krili in levoma v obeh krempljih. Po akadski zasedbi je Lagaš izgubil svojo neodvisnost. Njegovi vladarji (''[[ensi]]'') so postali vazali [[Sargon Akadski |Sargona Akadskega]] in njegovih naslednikov. Lagaš je ostal še naprej pomembno mesto, predvsem kot središče razvoja umetnosti.
Po propadu Sargonove države je ponovno dobil neodvisnost. Njegova ensija Ur-Bau in [[Gudea]], ki sta vladala iz Girsuja in ne iz Lagaša, sta vzdrževala obširne trgovske stike tudi z oddaljenimi kraljestvi. Gudea je uvažal cedrovino z amanskega in libanonskega gorovja v [[Sirija|Siriji]], [[diorit]] iz vzhodne Arabije ter [[baker]] in [[zlato]] iz osrednje in južne Arabije. Njegova vojska se je spopadala z Elamiti na vzhodu. Njegova vladavina je bila obdobje velikega razvoja umetnosti. Iz številnih njegovih kipov, postavljenih v templjih po celem mestu ([[Gudejevi kipi]]), je mogoče dosti dobro določiti njegov videz.
Kraljestvo je merilo približno 1.600 km<sup>2</sup>, imelo osem glavnih mest okrožij, 17 velikih mest in številne vasi. Za približno štirideset vasi so znana tudi njihova imena. Po eni od ocen je bil Lagaš v letih 2075 do 2030 pr. n. št. največje mesto na svetu.<ref>T. Chandler. ''Four Thousand Years of Urban Growth: An Historical Census''. Edwin Mellen Press, 1987, ISBN 0-88946-207-0.</ref>
Kmalu po Gudejevem obdobju je Lagaš kot en od svojih prvih provinc absorbirala [[Tretja urska dinastija]].<ref>J. Goodnick Westenholz (1984). ''Kaku of Ur and Kaku of Lagash''. Journal of Near Eastern Studies '''43''' (4): 339-342.</ref> Nekaj podatkov o Lagašu je še iz starobabilonskega obdobja, potem pa je, tako izgleda, izgubil svoj pomen. Prva naslednja omemba je iz [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskega]] obdobja in pravi, da so tam začeli graditi trdnjavo. Takrat je verjetno postal del grškega [[Harakena |Harakenskega kraljestva]].
==Sklici==
| |||