Redakcija: 11:12, 8. junij 2015 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.640 urejanj Arheologija ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:58, 8. junij 2015 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.640 urejanj Drehem, viri Novejše urejanje →
Vrstica 46: }} '''Nipur''' (<sup>URU</sup>EN.LIL, [[Sumerščina\|sumersko]] Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.~~LÍLKI~~LÍL<sup>KI</sup>, [[Enlil]]ovo mesto,<ref>''The Cambridge Ancient History: Prolegomena & Prehistory''. 1. zvezek, 1. del. Pridobljeno 15. decembra 2010.</ref> [[Akadščina\|akadsko]] Nibbur) je bil eno od najstarejših [[Sumerija\|sumerskih]] mest. V njem je bilo posebno središče čaščenja boga Enlila, gospodarja vetrov in vladarja kozmosa, ki je bil podrejen samo bogu [[An (mitologija)\|Anu]]u. Mesto je stalo blizu sedanjega Nuffar in Afaka v governoratu Al-Qādisiyyah v [[Irak]]u. ==Zgodovina== Vrstica 87: Na vrhu gomil so odkrili dokaj veliko judovsko mesto, naseljeno približno od začetka arabskega obdobja do 20. stoletja n. št.. V hišah so odkrili veliko skled s čarovnimi napisi. V perzijskih dokumentih iz Nipurja je veliko judovskih imen, kar kaže, da je judovsko naselje iz mnogo starejšega obdobja. ==Drehem== Drehem, antični Puzriš-Dagan, je bil mesto kakšnih 10 km južno od Nipurja in najbolj znano redistribucijsko središče v novosumerskem obdobju mezopotamske zgodovine. Tisoči glinastih ploščic pričajo, da se je na tam mestu zbiralo govedo, ovce in koze iz celega kraljestva in se od tam dobavljalo templjem, državnim uradnikom in kraljevim palačam po Sumeriji.<ref>M. Hilgert, C.D. Reichel (2003). ''Drehem Administrative Documents from the Reign of Amar-Suena''. Cuneiform Texts from the Ur III Period. Oriental Institute Publications (Chicago, US: The David Brown Book Company, Oakville, Conn, US) '''121''': xxxviii, 649.</ref> Glavni odjemalec žive živine so bili templji v bližnjem Nipurju, verski prestolnici sumerske kulture. Drehem je ustanovil urski kralj [[Šulgi]]. Del mestnega arhiva na glinastih ploščicah hrani Kraljevi muzej Ontaria v [[Toronto, Ontario\|Torontu]]. ==Sklici== {{sklici\|2}} ==Viri== * Chisholm, Hugh, urednik (1911). ''Encyclopædia Britannica'', 11. izdaja. Cambridge University Press * Marcel Sigrist. ''Drehem''. CDL Press, 1993. ISBN 0-9620013-6-8 * McGuire Gibson (1992). ''Patterns of occupation at Nippur''. Oriental Institute, Universita of Chicago * Donald E. McCown (1952). ''Excavations at Nippur, 1948–50''. Journal of Near Eastern Studies '''11''' (3): 169–176 . V.E. Crawford (1959). ''Nippur the Holy City''. Archaeology '''12''': 74–83 * D.P. Hanson, G.F. Dales (1962). ''The Temple of Inanna Queen of Heaven at Nippur''. Archaeology '''15''': 75–84 * Edward Chiera. ''Cuneiform Series I: Sumerian Lexical Texts from the Temple School of Nippur''. Oriental Institute Publication '''11''' (1929) * E. C. Stone. ''Nippur Neighborhoods''. Oriental Institute, Studies in Ancient Oriental Civilization 44 (1987). ISBN 0-918986-50-8 * A. L. Oppenheim (1955). ''Siege Documents from Nippur''. Iraq '''17''' (1): 69–89 * T. Fish (1938). ''The Summerian City Nippur in the Period of the Third Dynasty of Ur''. Iraq '''5''': 157–179 * John P. Peters (1905). ''The Nippur Library''. Journal of the American Oriental Society '''26''': 145–164 * McGuire Gibson (1982). ''A Re-Evaluation of the Akkad Period in the Diyala Region on the Basis of Recent Excavations at Nippur and in the Hamrin''. American Journal of Archaeology '''86''' (4): 531–538 [[Kategorija:Mezopotamija]]

Nipur: Razlika med redakcijama