Nipur: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kasnejša zgodovina |
Arheologija |
||
Vrstica 74:
===Kasnejša zgodovina===
[[KasitI|Kasitska]] dinastija je na začetku druge polovice 2. tisočletja pr. n. št. Ekurju vrnila njegov nekdanji sijaj. Več vladarjev iz te dinastije je tempelj dograjevalo in krasilo in za seboj pustilo bogate arhive. V drugi polovici 12. stoletja pr. n. št. se je začelo drugo dolgo obdobje zanemarjanja. Po [[Asirija|asirski]] zasedbi Babilonije ob koncu 8. stoletja pr. n. št. ga je [[Sargon II.]] začel obnavljati, med vladanjem [[Ašurbanipal]]a približno sredi 7. stoletja pr. n. št. pa se je obnovil bolj razkošno kot kdajkoli prej. Zigurat iz tistega obdobja je meril 58 x 39 m. Po padcu [[Tretja urska dinastija|Novoasirskega cesarstva]] je začel Ekur ponovno propadati, dokler ni bil v [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskem]] obdobju preurejen v trdnjavo. Na robovih antične terase se je zgradilo mogočno obzidje, v notranjosti pa hiše in ulice. Zigurat je dobil obliko križa in se pretvoril v [[Akropola|akropolo]]. Trdnjavo so zasedali in dograjevali skoraj do [[Partsko cesarstvo|partskega]] obdobja okoli leta 250 pr. n. št., v [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidskem]] obdobju pa je začela propadati. Velik del antičnega svetišča se je pretvoril v pokopališče. Naseljena je ostala samo še majhna vas s kočami iz blata ob vznožju zigurata. Izgleda, da je bil v mestu do poznega 8. stoletje n. št. sedež škofije krščanske asirske ortodoksne cerkve.
==Arheologija==
Nipur je stal na obeh straneh kanala Šat-en-Nil, enega od najstarejših korit [[Evfrat]]a, med sedanjima strugama Evfrata in [[Tigris]]a, približno 160 km jugovzhodno od [[Bagdad]]a. Od njega je ostal velik kompleks kupov ruševin, ki ga [[Arabci]] imenujejo Nuffar, prvi raziskovalci pa Niffer. Suho korito kanala deli mesto na dva dela. Najvišja točka ruševin je stožčast hrib, ki se dviga približno 30 m nad okolico. Severozahodni del kanala Arabci imenujejo Bint el-Amir ali »knezova hči«.
Nipur je prvi zelo malo časa raziskoval angleški arheolog in zgodovinar Austen Henry Layard leta 1851.<ref>Austen H. Layard (1856). ''Discoveries among the Ruins of Nineveh and Babylon; with Travels in Armenia, Kurdistan, and the Desert: Being the Result of a Second Expedition Undertaken for the Trustees of the British Museum''. Harper. Ponatis Kessinger Publishing, 2007, ISBN 0-548-16028-7</ref> Obširna izkopavanja so začele odprave [[Univerza Pensilvanije|Univerze Pensilvanije]] v štirih sezonah med letoma 1889 in 1900, ki so jih vodili John Punnett Peters, John Henry Haynes in Hermann Volrath Hilprecht.<ref> J.P. Peters. ''Nippur, or Explorations and Adventures on the Euphrates. The narrative of the University of Pennsylvania expedition to Babylonia in the years 1888-1921''. 1. zvezek. G. P. Putnam's sons, 1897.</ref><ref>J.P. Peters. ''Nippur, or Explorations and Adventures on the Euphrates; the narrative of the University of Pennsylvania expedition to Babylonia in the years 1888-1921''. 2. zvezek. G. P. Putnam's sons, 1897.</ref><ref> H.V. Hilprecht (1903). ''Explorations in Bible Lands during the 19th Century''.</ref>
Od leta 1948 do 1990 so ga devetnajst sezon raziskovale ekipe Orientalnega inštituta [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]], katerim so se občasno priključile ekipe Muzeja za arheologijo in antropologijo Univerze Pensilvanije in Ameriške šole za orientalne raziskave.<ref> D.E. McCown, R.C. Haines. ''Nippur I, Temple of Enlil, Scribal Quarter, and Soundings: Excavations of the Joint Expedition to Nippur of the University Museum of Philadelphia and the Oriental Institute of the University of Chicago''. Oriental Institute Publication '''78''', 1967.</ref><ref>G. Buccellati, R.D. Biggs. ''Cuneiform Texts from Nippur: The Eighth and Ninth Seasons''. Oriental Institute Assyriological Studies '''17''', 1969.</ref><ref>G. McGuire Gibson in drugi. ''Excavations at Nippur: Eleventh Season''. Oriental Institute Communication '''22''', 1976, ISBN 0-226-62339-4.</ref><ref>G. McGuire Gibson in drugi. ''Excavations at Nippur: Twelfth Season''. Oriental Institute Communication '''23''', 1978, ISBN 0-918986-22-2.</ref><ref> D.E. McCown in drugi. ''Nippur''. 2. zvezek. The North Temple and Sounding E: Excavations of the Joint Expedition to Nippur of the American Schools of Oriental Research and the Oriental Institute of the University of Chicago. Oriental Institute Publication '''97''', 1978, ISBN 0-918986-04-4.</ref><ref>R. L. Zettler. ''Nippur''. 3. zvezek: Kassite Buildings in Area WC-1. Oriental Institute Publication '''111''', 1993, ISBN 0-918986-91-5.</ref><ref>''Nippur''. 4. zvezek: The Early Neo-Babylonian Governor's Archive from Nippur, S. W. Cole, Oriental Institute Publication '''114''', 1996, ISBN 1-885923-03-1.</ref><ref> A. McMahon. Nippur V: ''The Area WF Sounding: The Early Dynastic to Akkadian Transition''. Oriental Institute Publication 129, 2006.</ref>
V Nipurju so odkrili arhive glinastih ploščic, ki niso bili shranjene v samem tempeljskem kompleksu, ampak na obrobni gomili s površino 52.000 m² in visoki okoli 7,5 m. Do sedaj so izkopali več kot 40.000 ploščic in fragmentov iz obdobja od sredine 3. tisočletja pr. n. št. do perzijskega obdobja. Del tablic je bil iz tempeljskega arhiva, druge pa so bile šolske naloge, učbeniki in matematične preglednice. Med njimi so bile tudi ploščice z zanimivo knjižno in versko vsebino.
Skoraj nasproti templja so izkopali veliko palačo, verjetno iz selevkidskega obdobja. V njeni bližini so odkrili veliko popisanih ploščic iz različnih obdobij, vključno s kasitskimi tempeljskimi arhivi in trgovskimi arhivi iz perzijskega obdobja. Slednji, znani kot »knjge in dokumenti družine Murašu«, trgovskih predstavnikov vlade, osvetljujejo stanje v mestu in državni upravi v perzijskem obdobju v 5. stoletju pr. n. št. in administraciji antičnega templja. Izgleda, da je bilo v tistem obdobju celo mesto Nipur apanaža mestnega templja. Tempelj je bil tudi velik zemljiški posestnik, ki je posedoval tako obdelovalno zemljo kot pašnike. Njihovi zakupniki so morali skrbno voditi knjige o zakupljeni posesti, ki so se nato arhivirale v templju. Iz arhivov so razvidne tudi zaloge dobrin, ki so se skladiščile v templju, in plačilni seznami tempeljskih uradnikov. Zapisi so se vodili na posebnih obrazcih za obdobje enega leta ali manj.
Na vrhu gomil so odkrili dokaj veliko judovsko mesto, naseljeno približno od začetka arabskega obdobja do 20. stoletja n. št.. V hišah so odkrili veliko skled s čarovnimi napisi. V perzijskih dokumentih iz Nipurja je veliko judovskih imen, kar kaže, da je judovsko naselje iz mnogo starejšega obdobja.
==Sklici==
{{sklici|
[[Kategorija:Mezopotamija]]
| |||