Romeji: Razlika med redakcijama

'''Rimljani''' ali '''Romeji''' ([[Grščina|Grško]]: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega imperija]], danes znani tudi kot '''Bizantinci''', to oznako so dobili v 19. stoletju s strani tujih zgodovinarjev. Identificirali so se tudi kot [[Grki]] ([[Grščina|Grško]]: Γραικοῖ) ali Heleni ([[Grščina|Grško]]: Έλληνες), vendar je bilo to redko. Čeprav so se zavedali svojega Grškega porekla, se je večina Grkov vse do 19. stoletja pogosteje izražala za Rimljane (Romeje), ta izraz in "dvojna identiteta" je v rabi še danes.

Družbena struktura vzhodnorimske družbe je temeljila na agrarni bazi, ki je preskrbovala večje urbane centre, in hkrati služila kot obrambni obroč, saj so kmetje bili tudi ''stratioti'' (vojaško obvezni državljani). Kmetje, ki so bili svobodni in niso imeli fevdalnih obveznosti, a zgolj državljanske obveznosti do države, so živeli v treh tipih podeželskih naselij: ''horion'' (vas), ''agridion'' (zaselek), in ''proasteion'' (podeželska vila). Kmečko prebivalstvo v državi je bilo dobro preskrbljeno in ni prihajalo do uporov, kot v zahodni Evropi. Iz vrst kmečkega prebivalstva so v vzhodnorimskem imperiju urili vojake, ki so bili deležni rednega urjenja in osnovne vojaške opreme s strani države (lokov s puščicami, vojaških mečev in oklepa). Oboroženi in izurjeni kmetje so predstavljali prvo linijo obrambe v primeru tujega napada na državo. Elitno udarno vojsko za napad, ali tagmo so urili iz vrst mestnega prebivalstva in izbranih vojakov, ki so se dokazali na bojnem polju ali v tekmovanjih.