Pojav Čerenkova: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m nadomeščena brisana slika
m m/dp/pnp
Vrstica 3:
'''Pojàv Čerénkova''' (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je [[elektromagnetno valovanje]], ki ga povzročajo [[električni naboj|nabiti]] [[osnovni delec|delci]] ob potovanju skozi [[električni izolator]] s [[hitrost]]jo, ki je večja od [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] v tej snovi.
 
Pojav je leta [[1934 v znanosti|1934]] prvi opazil [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] v laboratoriju [[Sergej Ivanovič Vavilov|Sergeja Vavilova]], ko je [[steklenica|steklenico]] [[voda|vode]] izpostavil [[radioaktivnost|radioaktivnemu]] [[sevanje|sevanju]] in pri tem opazil [[soj]] modre [[svetloba|svetlobe]]. Teorijo pojava Čerenkova sta leta [[1937]] razdelala [[Igor Jevgenjevič Tamm|Igor Tamm]] in [[Ilja Mihajlovič Frank|Ilja Frank]].
 
Za svoje odkritje in za izdelavo teorije so leta [[1958]] Čerenkov, Frank in Tamm prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado]].
Vrstica 10:
Čeprav je eden privzetkov [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]], da je [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum|praznem prostoru]] osnovna [[fizikalna konstanta]] (navadno označena s ''c''), pa se lahko hitrost svetlobe v [[snov]]i od te precej razlikuje. Hitrost svetlobe v [[voda|vodi]] je tako le 0,75 ''c''. Delci snovi se lahko pospešijo prek te hitrosti v [[jedrska reakcija|jedrski reakciji]] ali s [[pospeševalnik]]om. Sevanje Čerenkovega je izsevano elektromagnetno valovanje v vidnem ali ultravijoličnem delu [[spekter|spektra]], do katerega pride, ko nabit delec, najpogosteje [[elektron]], na svoji poti skozi [[dielektrik]] preseže hitrost svetlobe v tej snovi.
 
Če smo natančnejši, mora biti presežena [[fazna hitrost]] svetlobe, ne pa njena [[skupinska hitrost]]. Na fazno hitrost lahko dramatično vpliva periodičnost sredstva, skozi katero se valovanje širi. V tem primeru lahko dosežemo sevanje Čerenkovega celo pri zelo majhnih hitrostih delcev, kar je znano kot [[Smith-Purcellov pojav]]. V kompleksnejšem periodičnem sredstvu, kot je denimo [[fotonski kristal]], pa lahko dosežemo tudi vrsto anomalnih pojavov Čerenkova, kot denimo sevanje nazaj (pri običajnem pojavu Čerenkova tvori [[valovnavalovno frontačelo]] sevanja [[oster kot]] z [[vektor (matematika)|vektorjem]] hitrosti delca).
 
Delec na svoji poti zmoti lokalno [[elektromagnetno polje]] v dielektriku. Potujoče elektromagnetno polje gibajočega se nabitega delca vpliva na elektrone v [[atom]]ih snovi in jih polarizira. Ob vračanju elektronov v [[ravnovesje|ravnovesne]] lege po prehodu delca ti izsevajo [[foton]]e (v [[električni prevodnik|električnem prevodniku]] se prvotno lokalno elektromagnetno polje vzpostavi brez izsevanja fotonov). Ti fotoni običajno med seboj desktruktivno [[interferenca|interferirajo]], zato sevanja ne zaznamo. Kadar pa motnja potuje hitreje kot fotoni, pa ti interferirajo konstruktivno, zato se opaženo sevanje ojači.
Vrstica 19:
:<math>\cos \varphi=\frac1{n\beta}</math>
 
Pogosta analogija za pojav Čerenkova je [[Machovo valovno čelo]], ki ga ustvarja letalo ali krogla, kadar potuje z [[nadzvočna hitrost|nadzvočno hitrostjo]]. [[Zvok|Zvočno]] valovanje, ki ga ustvarja telo pri gibanju z nadzvočno hitrostjo, se ne širi dovolj hitro, da bi se lahko umaknilo telesu s poti, zato se valovi pred telesom kopičijo in ustvarjajo t. i. »[[zvočni zid]]«. Podobno tudi [[hidrogliser]] ustvarja visok premčni val, kadar se giblje hitreje od valov na gladini vode. Tako lahko rečemo tudi, da nadsvetlobni nabit delec na svoji poti skozi dielektrik ustvarja fotonsko valovno frontočelo.
 
== Viri ==
Vrstica 27:
 
== Zunanje povezave ==
 
* [http://www.webexhibits.org/causesofcolor/4BA.html Splošen opis pojava Čerenkova] {{ikona en}}