Gilgameš: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
omembe |
Kasnejše omembe |
||
Vrstica 21:
'''Gilgameš''', prvotno '''Bilgameš''', je bil kralj [[Uruk]]a v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je živel v obdobju 2800-2500 pr. n. št..<ref>S. Dalley (2000). ''Myths from Mesopotamia'' (dopolnjena izdaja). Oxford University Press. str. 40. ISBN 0-19-283589-0. </ref> Kralj je glavna oseba [[Ep o Gilgamešu|Epa o Gilgamešu]], akadske pesnitve, ki velja za prvo veliko knjižno delo, in starejših sumerskih pesnitev.
V Epu je Gilgameš polbog z nadčloveško močjo, ki je zgradil uruško obzidje, da bi obranil svoje ljudstvo, in odšel na potovanje, da bi našel modrijana [[Utnapištim |Utnapištim]]a, ki je preživel vesoljni potop.<ref>D. Keys (16. november 1998). ''First lines of oldest epic poem found''. The Independent. Pridobljeno 20. avgusta 2014.</ref> Po seznamu sumerskih kraljev naj bi svojemu mestu vladal 126 let. Na Tumalskem napisu, razširjenem seznamu kraljev, ki je temeljil na standardni starobabilonski kopiji, sta Gilgameš in njegov sin [[Urlugal]] obnovila svetišče
==Klinopisne omembe==
Vrstica 31:
V večini klinopisnih besedil je pred njegovim imenom znak v obliki zvezde (dingir), ki označuje božanstva, vendar ni nobenih dokazov, da bi v tistem času obstajal njegov kult. Vse kaže, se je njegovo pobóženje v sumerskih mitih razvilo kasneje. Skozi stoletja so se Gilamešu postopno pripisovale številne zgodbe zgodbe, ki so se, vsaj nekatere, resnično zgodile drugim zgodovinskim osebnostim. Ena od njih je bil zagotovo [[Gudea]], vladar iz Druge lagaške dinastije (2144–2124 pr. n. št).<ref>N.K. Sandars. ''The Epic of Gilgamesh''. Penguin, 1972, str. 16.</ref>
==Kasnejše (neklinopisne) omembe==
V Kumranskem svitku, znanem kot Knjiga velikanov, napisanem okoli leta 100 pr. n. št., sta Gilgameš in Humbaba omenjena kot predpotopna velikana. Njuni imeni sta v soglasniški obliki zapisana kot ''glgmš'' in ''ḩwbbyš''. Isto besedilo je v srednjem veku na Bližnjem vzhocu uporabila sekta [[Manihejstvo|manihejcev]]. Arabska različica imena, Gilgamiš/Džildžamiš se je, po egipčanskem kleriku Al-Sujutiju (okoli 1500), ohranila v imenu demona.<ref>A.R. George. The Babylonian Gilgamesh epic, str. 60.</ref>
Gilgameševo ime se v [[Grščina|grški]] obliki Gílgamos (Γίλγαμος) pojavi v Elianovi ''De Natura Animalium'' (O naravi živali) 12.21, napisani okoli leta 200 n. št..<ref>W. Burkett (1992). ''The Orientalizing Revolution''. str. 33, sklic 32.</ref> V Elijanovi zgodbi so babilonskemu kralju Sevehorju ali Evehoju prerokovali, da ga bo ubil vnuk Gilgameš, zato ga je vrgel z visokega stolpa. Njegov padec je prestregel orel. Fanta je vzgojil vrtnar in nazadnje je postal kralj.
Theodore Bar Konai (okoli 600 n. št.), ki je pisal v [[Sirščina|sirščini]], omenja kralja Gligmosa, Gmigmosa ali Gamigosa kot zadnjega v nizu dvanajstih kraljev, sodobnikov [[Patriarh|patriarh]]ov od Pelega do Abrahama.<ref> George. ''The Babylonian Gilgamesh epic'', str. 61.</ref><ref> Tigay. ''The Evolution of the Gilgamesh Epic'', str. 252.</ref>
==Sklici==
| |||