Motor z notranjim zgorevanjem: Razlika med redakcijama

Dodan odstavek o razdelitvi motorjev
Brez povzetka urejanja
(Dodan odstavek o razdelitvi motorjev)
{{slog}}
 
[[Slika:4-Stroke-Engine.gif|framed|right|Delovanje [[štiritaktni cikel|štiritaktnega]] [[Nikolaus Otto|Ottovega]] motorja]]
'''Motór z nótranjim zgorévanjem''' je [[motor]], ki ga poganja [[temperaturno raztezanje|raztezanje]] vročih [[plin]]ov, nastalih pri zgorevanju [[gorivo|goriva]] (navadno [[ogljikovodik]]ov ali [[vodik]]a) neposredno v samem motorju. Pri ''batnem motorju z notranjim zgorevanjem'' vroči plini potiskajo [[bat]], pri ''turbinskem motorju z notranjim zgorevanjem'' pa vroči plini pritekajo na lopatice [[turbina|turbine]] in povzročajo, da se slednja vrti.
 
'''Motorji''' so [[volumenski stroj|volumenski pogonski stroji]], ki spadajo k [[energetski stroj|energetskim strojem]] in v katerih se pri zgorevanju z zrakom sprošča [[notranja energija]] [[gorivo|goriva]].
Pridevnik »notranji« v nazivu »motor z notranjim zgorevanjem« se nanaša na to, da je gorivo obenem tudi delovna [[tekočina]] – za razliko od motorjev z zunanjim zgorevanjem (npr. [[parni stroj]]), kjer zgorevanje goriva (npr. [[premog]]a) segreva delovno tekočino ([[voda|vodo]] ali [[para|vodno paro]]), slednja pa opravlja [[delo]].
 
== Razdelitev motorjev ==
V splošnem uvrščamo med motorje z notranjim zgorevanjem tudi [[reaktivni motor]], [[raketni motor]] in [[plinska turbina|plinsko turbino]], pogosto pa uporabljamo to oznako izključno za batne motorje z notranjim zgorevanjem.
Motorji se delijo na motorje '''z notranjim zgorevanjem''', ki so zelo razširjeni in vsestransko uporabni, ter na motorje '''z zunanjim zgorevanjem''', katerih razvoj in uporaba sta šele v povojih.
 
Pri motorjih z notranjim zgorevanjem se energija sprošča zaradi zgorevanja goriva v samem delovnem prostoru stroja in povzroča močan porast [[tlak]]a in [[temperatura|temperature]]. Zaradi nastale tlačne razlike med delovnim prostorom in okolico se bat v valju začne premikati in opravljati mehansko [[delo]]. Temperature delovne snovi so višje, kot temperature stene valja. Kljub visokim temperaturam in visokim tlakom so trdnosti problemi pri motorjih z notranjim zgorevanjem manjši, kot pri toplotnih [[turbinski stroj|turbinskih strojih]], saj je mogoče stene valjev hladiti z vodo ali z okoliškim zrakom. Višje temperature delovne snovi pa pomenijo boljši [[izkoristek]].
 
Glede na teoretični dovod toplote v proces se motorji z notranjim zgorevanjem delijo v tri glavne vrste:
*izohorni dovod toplote, '''motor Otto''',
*izobarni dovod toplote, [[Dieselski motor|'''motor Diesel''']],
*kombinirani izohorno-izobarni dovod toplote, [[motor z užarjeno glavo|'''motor z užarjeno glavo''']].
 
Neodvisno od vrste procesa razlikujemo dvo- in štiritaktne motorje. Za obe vrsti je najpomembnejši del procesa enak:
 
*vsesavanje in komprimiranje delovne snovi pri sočasnem zmanjševanju delovnega prostora (1. takt),
*vžig delovne snovi pri najmanjšem delovnem prostoru,
*ekspanzija s sočasnim povečevanjem delovnega prostora in izpuh, pri čemer se sprošča mehansko delo (2. takt).
 
Pri štiritakten motorju sledita še dva takta: poseben takt za popolnejši izpuh zgorelih plinov in poseben takt za popolnejše vsesavanje sveže zmesi in popolnejši odvod toplote iz delovnega prostora.
 
Dobra stran dvotaktnih motorjev je enostavna konstrukcija, večja moč pri enakih dimenzijah in enakomernejši vrtilni moment, njihova slaba stran pa velika toplotna obremenitev, težave z mazanjem in težave z izpihovanjem izgorelih plinov. Dvotaktni motorji so primerni kot majhni motorji za motorna kolesa in druge pomožne pogonske stroje, in kot veliki počasi se vrteči ladijski motorji.
 
Poleg motorjev z notranjim zgorevanjem so še motorji z zunanjim zgorevanjem, pri katerih zgoreva gorivo kontinuirano zunaj delovnega prostora. Sproščena toplota se nato skozi stene valja dovaja delovni snovi. Proces je zaprt, zato je mogoče delovno snov izbirati poljubno. Dovod toplote je posreden in podoben kot pri [[parni stroj|parnih batnih strojih]], možna je uporaba vseh vrst goriva, tudi trdih, kot sta premog ali lesna biomasa. Uveljavljajo se predvsem kot stacionarni postroji za sočasno pridobivanje [[električna energija|električne energije]] in [[toplota|toplote]]. Zelo perspektivni predstavnik motorjev z zunanjim zgorevanjem je [[motor Stirling|'''motor Stirling''']].
 
Vsi doslej obravnavani motorji spadajo v družino volumenskih batnih strojev. Poleg teh so poznani tudi volumenski rotacijski stroji, ki pa so precej manj razširjeni. Poznan predstavnik teh strojev je [[Wanklov motor|'''motor Wankel''']].
 
== Zgradba motorja ==
176

urejanj