Ciril Zlobec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.18.91 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 77.38.48.81
Ereberc (pogovor | prispevki)
Vrstica 14:
== Književni opus ==
 
Ciril Zlobec je znan zlasti kot pesnik, ki piše lirične, čustvene pesmi. Prve pesmi je objavljal že med vojno. Leta [[1953]] skupaj s [[Tone Pavček|Tonetom Pavčkom]], [[Kajetan Kovič|Kajetanom Kovičem]] in [[Janez Menart|Janezom Menartom]] izdal prvo svojo pesniško zbirko ''[[Pesmi štirih]]'', ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke: ''Pobeglo otroštvo'' (1957), ''Ljubezen'' (1958), ''Najina oaza'' (1964), ''Pesmi jeze in ljubezni'' (1968), ''Čudovita pustolovščina'' (1971), ''Dve žgoči sonci'' (1973), ''Vračanja na Kras'' (1974), ''Kras'' (1976), ''Pesmi'' (1979), ''Glas'' (1980), ''Pesmi ljubezni'' (1981), ''Beseda'' (1985), ''Nove pesmi'' (1985), ''Rod'' (1988), ''Moja kratka večnost'' (1990), ''Ljubezen dvoedina'' (1993), ''Stopnice k tebi'' (1995), ''Skoraj himne'' (1995), ''Ti – jaz – midva'' (1995 – z zgoščenko), ''Mojih sedemdeset'' (1995), ''Čudež telovzetja'' (2004), ''Dvom, upanje, ljubezen'' (2005), ''Tiho romanje k zadnji pesmi'' (2010), ''Biti človek'' (2014). Ob njegovem 90. rojstnem dnevu je izšel izbor njegovih ljubezenskih pesmi ''Ljubezen - čudež duše in telesa'' (2015).
 
Napisal je tudi nekaj pripovedniških del, napisal je 2 [[roman]]a: ''[[Moj brat svetnik|Moj brat svetnik]]'' (1970), ''Spomin kot zgodba'' (1998). Leta 1962 je napisal tudi radijsko igro ''Moška leta našega otroštva''. Leta 1974 je pripravil antologijo slovenske poezije ter izbor italijanske lirike. Spisal je tudi več esejističnih del: ''Poezija in politika'' (1975), ''Slovenska samobitnost in pisatelj'' (1986), ''Priznam, rekel sem'' (1988) ter ''Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko'' (1992).