Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 926 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
 
Poročila o pojavu ošpic segajo vsaj v 7. stoletje pr. n. št., prvi znanstveni dokazi pa so iz časov, ko je perzijski zdravnik [[Ibn Razi]] (860-932) prvi opisal ošpice ter jih razločil od [[norice|noric]]. V zadnjih 150 letih so ošpice povzročile okoli 200 milijonov smrti po vsem svetu.<ref>Torrey EF and Yolken RH. 2005. Their bugs are worse than their bite. Washington Post, 3. april, str. B01.</ref> Leta [[1954]] je [[David Edmonston]] prvi izoliral virus ošpic pri enajstletnem dečku ter jih namnožil na tkivni kulturi piščančjega [[zarodek|zarodka]]. Prvo odobreno [[cepivo]] je prišlo na trg leta [[1963]].
 
Sicer za zdaj velja, da preživela okužba z divjim sevom virusa povzroči dosmrtno [[imunost]], vendar so opisani primeri ponovnih okužb. Imunost lahko po okužbi, še hitreje pa po cepljenju, upada in ob ponovnem stiku s povzročiteljem lahko pride zopet do pojava blažje oblike bolezni, tako imenovanih modificiranih ošpic.<ref name=Frelih>Frelih F., Grgič Vitek M. Pojavljanje ošpic v okolju, kjer je precepljenost visoka in ni kroženja divjega virusa. ISIS junij 2015, št. 6: 45–49.</ref>
 
== Epidemiologija ==
V Sloveniji so se leta 2010 zopet pojavile ošpice, po tem, ko več kot 10 let ni bilo okužb. V letu 2011 je bilo prijavljenih 22 primerov okužb z ošpicami. Sicer je zaradi obveznosti cepljenja v Sloveniji precepljenost prebivalstva dovolj visoka, da ovira kroženje virusa med prebivalstvom. Ker nasprotovanje obveznemu cepljenju narašča, lahko pričakujemo v Sloveniji večjo [[incidenca|pojavnost]] ošpic. Izbruhi ošpic se lahko namreč pojavljajo v populaciji, kjer je občutljivih za ošpice (tistih, ki niso bili cepljeni in v preteklosti še niso zboleli za ošpicami) celo manj kot 10 % prebivalstva.<ref name=Socan>Sočan M., Mrvič T.: Ošpice – izziv v okoljih z visoko precepljenostjo, Infektološki simpozij 2012, Ljubljana 2012, str. 48–54.</ref>
 
== SimptomiPotek bolezni ==
Okužba z virusom ošpic lahko povzroči različne [[klinična slika|klinične slike]]:<ref name=Frelih/>
* klasične ošpice – okužba z divjim virusom ošpic pri imunokompetentnih bolnikih,
* modificirane ošpice – okužba z divjim virusom ošpic pri bolnikih z nepopolno imunostjo,
* atipične ošpice – okužba z divjim virusom ošpic pri bolnikih, ki so bili cepljeni z [[mrtvo cepivo|mrtvim cepivom]].
 
Najpogostejši simptomi so [[vročina]], ki traja vsaj tri dni, [[kašelj]], [[nahod]] in [[vnetje veznice]] (konjuktivitis). Vročina lahko preseže tudi 40&nbsp;°C. Preden izbruhnejo izpuščaji, se v ustih pojavijo [[Koplikove pege]], belkaste lise na ustni sluznici, ki so značilne le za ošpice, vendar v vseh primerih niso opazne.
 
== Cepljenje ==
V Sloveniji so obvezno [[cepljenje (medicina)|cepljenje]] z enim odmerkom [[cepiva]] uvedli leta 1968, od leta 1979 pa se je izvajalo z dvema odmerkoma. Od leta 1990 se uporablja kombinirano cepivo proti ošpicam, [[rdečke|rdečkam]] in [[mumps]]u v dveh odmerkih.<ref>Kraigher A.: Pregled cepljenj v Sloveniji, Infektološki simpozij 2012, Ljubljana 2012, str. 40–46.</ref> Uporablja se kombinirano cepivo z živimi oslabljenimi virusi. Prvi odmerek otrok prejme v starosti od 12 do 18 mesecev, drugi odmerek pa pri 5 do 6 let.<ref>Kraigher A., Ihan A., Avčin T.: Cepljenje in cepiva, SZD, Inštitut za varovanje zdravja, 2011.</ref>
 
 
==Viri==
11.027

urejanj