Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Od leta 1960 oddelek deluje v novi stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi. Njegovi predavatelji so zelo dejavni tudi pri zahtevnih založniških projektih zunaj Filozofske fakultete: tako začne pri Cankarjevi založbi leta 1964 izhajati zbirka ''[[Sto romanov]],'' projekt, ki ga je zasnoval Anton Ocvirk. V desetih letnikih so želeli objaviti sto reprezentativnih romanov s strokovno poglobljenimi uvodnimi študijami, ki so jih med drugim prispevali prav nekateri profesorji z oddelka. Pomembno ime, povezano z zgodovino oddelka je tudi [[Dušan Pirjevec]]. Na oddelku je začel predavati v študijskem letu 1963/64. Z njegovim nastopom se je zelo povečalo število slušateljev. V študijlskem letu 1967/68 se je vpisalo nad sto novincev, kar je desetkrat toliko kot leta 1960. V drugi polovici šestdesetih let diplomanti/diplomantke prvič diplomirajo po študijskem programu z A- in B- usmeritvijo, ki ga v študijskem letu 1997/98 zamenja dvopredmetni študij. Leta 1971 je oddelek dobil svojo prvo redno zaposleno bibliotekarko in ime, ki ga nosi še danes: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1970/71 se je na oddelku kot profesor zaposlil [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], ki je bistveno zaznamoval njegovo delo. Leta 1973 je Prijevec postal redni profesor, Ocvirk pa se je upokojil. Njegov zadnji uredniški projekt je bil ''[[Literarni leksikon]]'', ki je bil namenjen študijam o literarnovednih metodah, literarnih obdobjih in literarnih vrstah. Leta 1977, ko je Pirjevec umrl, sta bila poleg Janka Kosa na oddelku zaposlena še [[Lado Kralj]] in [[Evald Koren]].<ref name=":1">Smolej, T. Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 1919-2009. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/FF-zgodovina/zbornik_web_.pdf</ref>

Od druge polovice šestdesetih let naprej, ko se je Filozofska fakulteta odločila odpraviti dotedanje tripredmetne študijske skupine, so študentje vpisovali primerjalno književnost kot A- in B- predmet (ta je trajal le 3 leta). V študijskem letu 1997/98 je Filozofska fakulteta uvedla namesto dotedanje A- in B-smeri dvopredmetni študij, kar pomeni, da je bila obremenjenost študentov na obeh predmetih izenačena. Do študijskega leta 2008/09 je dodiplomski študij tako trajal 4 leta in se zaključil z diplomsko nalogo. Diplomant ali diplomantka je pridobil/a strokovni naziv: Diplomant/kauniverzitetni primerjalnediplomirani književnostiliterarni inkomparativist oz. univerzitetna diplomirana literarneliterarna teorijekomparativistka.

Do študijskega leta 2008/09 se je bilo možno vpisati v triletnipetletni magistrski program ter prav tako petletni doktorski program. Ob koncu študija je kandidat/ka predstavil/a in zagovarjal/a magistrsko nalogo oz. doktorsko disertacijo, s čimer je pridobil/a naziv magister/magistrica primerjalneoz. književnostidoktor/doktorica inznanosti s področja literarneliterarnih teorijeved.