Wikipedija

Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
m pnp AWB
PTanja (pogovor | prispevki)
45 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
== Zgodovina ==
Oddelek je bil ob ustanovitvi univerze leta 1919 pod imenom Seminar za primerjalno jezikoslovje postavljen po vzoru srednjeevropskih filozofskih fakultet in je zajemal primerjalno slovnico in etimologijo indoevropskih jezikov ter jezikovne stike indoevropskega ozemlja s sosednjim.
Oddelek nastane leta 1919 in je bil postavljen po vzoru tedanjih srednjeevropskih filozofskih fakultet. Seminar je imel sedež v Deželnem dvorcu. Leta 1941 se preseli v četrto nadstropje [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]-a in nato zadnja selitev leta 1961, ko se Seminar preseli v novo stavbo Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti, kjer je še danes. Seminar je zajemal na začetku primerjalno slovnico in etimologijo indoevropskih jezikov ter jezikovne stike indoevropskega ozemlja s sosednjim. Leta 1919 se začnejo predavnja in vaje iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Predavanja začasno prevzame slavist [[Fran Ramovš]]. Predvideni predavatelj te stroke [[Karel Oštir]] se je odločil, da bo še nekaj časa študiral v tujih knjižnicah. Karel Oštir začne leta 1922 predavati primerjalno jezikoslovje in leta 1932 postane redni profesor. Leta 1951 prof. dr. [[Viktor Korošec]] s pravne fakultete, sklene sporazum s Seminarjem, da bo skrbel za širjenje zanimanja za klinopisne vede. Dr. Korošec je uvajal študente Seminarja za primerjalno jezikoslovje v asirščino - babilonščino in hetitščino pa tudi staro indijščino, kar je že predstavljalo celovit predmet stara orentalistika. Seminar se tako preimenuje v '''Oddelek za indoevropsko primerjalno jezikoslovje in staro orientalistiko.''' Leta 1951 je postal asistent oddelka [[Bojan Čop]], ki po upokojitvi prof. Oštirja leta 1959, prevzame predavanja iz indoevropske primerjalne slovnice s poudarkom na modernih usmeritvah. Leta 1990 se prof. Čop upokoji zaradi bolezni. V letih 1969-75 je bil asistent [[Silvin Košak]], leta 1972 je nastopila v službo na oddelku kot asistentka [[Varja Cvetko]] (zdaj Varja Cvetko Orešnik). 1994 se ji je z enotretjinsko zaposlitvijo pridružil [[Marko Snoj]] (od 2004 izredni profesor), 1995 pa [[Metka Furlan]] (od 2000 izredna profesorica). Od 1985 do odselitve v tujino 1989 je bila asistenka Tamara Ditrich. Vlasta Pacheiner Klander je od 1989 do 2002 izvajala seminar iz stare indijščine, medtem ko je vaje istega predmeta 1991–95 izvajala Klara Gönc Moačanin s Filozofske fakultete v Zagrebu. Od 1999 deluje na oddelka kot pogodbena sodelavka [[Simona Klemenčič]].
 
Predavanja in vaje iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja so začeli takoj leta 1919. Ker je za to stroko predvideni učenjak [[Karel Oštir]] izkoristil zadnja leta po prvi svetovni vojni še za študij v tujih knjižnicah (1918-1922 zlasti na Dunaju), je predavanja začasno prevzel znameniti slavist [[Fran Ramovš]]. V začetku leta 1922 je kot docent primerjalno jezikoslovje začel predavati Karel Oštir, ki je leta 1932 postal redni profesor. Upokojil se je leta 1959.
Po upokojitvi dr. Čopa stara orientalistika zamre, saj se edini habilitirani predavatelj, dr. Silvin Kolšak preseli v tujino. Namesto predmeta stara orientalistika, je bila leta 1988 uvedena študijska smer splošno jezikoslovje. Oddelek se preimenuje v ''Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje ter orientalistiko'', kmalu zatem pa dobi današnje ime ''Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje.'' Učiteljska dela na novi smeri so prevzeli [[Janez Orešnik]], [[Marija Golden]], [[Albina Nećak Lük]]. Do leta 1999 je poučevala tudi doc. Tatjana Srebot Rejec. ▼
 
Seminar primerjalnega jezikoslovja je bil prvotno v Deželnem dvorcu. Leta 1941 se je preselil v četrto nadstropje [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]-a. V stavbi NUK-a je 29. januarja 1944 treščilo nemško letalo in zagorele so tudi skoraj vse knjige Seminarja za primerjalno jezikoslovje. Seminar je dočakal konec vojne s komaj kakimi 30 knjigami; nekaterih izgubljenih knjig se ni dalo nikoli nadomestiti. Leta 1961 se je seminar preselil v novo stavbo Filozofske fakultete na Aškerčevi, kjer je še danes.
Oddelek je imel ali še ima več lektoratov tujih jezikov. Najprej je nastal pod vodstvom [[Vladislava Jagodica]] leta 1961, lektorat arbščine s književnostjo. Po njegovi smrti leta 1983 je arabski lektorat leta 1984 prevzela [[Miljana Stankovič]], ki izvaja intenzivni pouk klasične in pogovorne arabščine s književnostjo. V letih od 1961-64 je [[Branko Perko]] vodil lektorat jezika hindi. Leta 1981 je bil ustanovljen lektorat kitajščine, ki ga je vodil [[Mitja Saje]]. Lektorat preneha delovati leta 1996 z ustanovitvijo [[Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za azijske in afriške študije]]. Prav tako leta 1981 začne delovati lektorat madžarščine, ki ga vodijo lektorji, poslani iz madžarske države. Med letoma 1988-94 je deloval lektorat albanščine, ki ga je vodil dr. [[Rexhep Ismajli]]. V študijskem letu 1994/95 pa je deloval lektorat litovščine, ki ga je vodila [[Jelena Konicka]] iz [[Univerza v Vilnusu|Univerze v Vilnusu]].▼
 
Leta 1951 je prof. dr. [[Viktor Korošec]] s Pravne fakultete, mednarodno znani strokovnjak za klinopisne vede, sklenil sporazum s Seminarjem za primerjalno jezikoslovje, da bosta profesorja Oštir in Korošec sodelovala pri skrbi in širjenju znanja za primerjalno jezikoslovje na eni strani in za klinopisne vede na drugi. Prof. Korošec je odtlej uvajal slušatelja Seminarja za primerjalno jezikoslovje v asirščino in babilonščino ter v hetitščino, kar je že bil celovit predmet Stara orientalistiko. Stara orientalistika je kljub nekaterim ugovorom postala samostojna študijska smer.
 
Leta 1951 je postal asistent oddelka [[Bojan Čop]], ki po upokojitvi prof. Oštirja leta 1959, prevzame predavanja iz indoevropske primerjalne slovnice s poudarkom na modernih usmeritvah. Leta 1990 se prof. Čop upokoji zaradi bolezni. V letih 1969-1975 je bil asistent [[Silvin Košak]], leta 1972 se je kot asistentka na oddelku zaposlila [[Varja Cvetko]] (zdaj Varja Cvetko Orešnik). 1994 se ji je z enotretjinsko zaposlitvijo pridružil [[Marko Snoj]] (od 2004 izredni profesor), 1995 pa [[Metka Furlan]] (od 2000 izredna profesorica). Od 1985 do odselitve v tujino 1989 je bila asistenka Tamara Ditrich. Vlasta Pacheiner Klander je od 1989 do 2002 izvajala seminar iz stare indijščine, medtem ko je vaje istega predmeta 1991–1995 izvajala Klara Gönc Moačanin s Filozofske fakultete v Zagrebu. Od 1999 deluje na oddelka kot pogodbena sodelavka [[Simona Klemenčič]].
 
▲Po upokojitvi dr. Čopa staraje Stara orientalistika zamrezamrla, saj se je edini habilitirani predavatelj, dr. Silvin Kolšak preseli v tujino. Namesto predmeta staraStara orientalistika, je bila leta 1988 uvedena študijska smer splošno jezikoslovje. Oddelek se preimenuje v ''Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje ter orientalistiko'', kmalu zatem pa dobi današnje ime ''Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje.'' Učiteljska dela na novi smeri so prevzeli [[Janez Orešnik]], [[Marija Golden]], [[Albina Nećak Lük]]. Do leta 1999 je poučevala tudi doc. Tatjana Srebot Rejec.
 
▲Oddelek je imel ali še ima več lektoratov tujih jezikov. Najprej je nastal pod vodstvom [[Vladislava Jagodica]] leta 1961, lektorat arbščine s književnostjo. Po njegovi smrti leta 1983 je arabski lektorat leta 1984 prevzela [[Miljana Stankovič]], ki izvaja intenzivni pouk klasične in pogovorne arabščine s književnostjo do vključno konca študijskega leta 2013/2014. Z njeno upokojitvijo je arabski lektorat zamrl. V letih od 1961-641964 je [[Branko Perko]] vodil lektorat jezika hindi. Leta 1981 je bil ustanovljen lektorat kitajščine, ki ga je vodil [[Mitja Saje]]. Lektorat preneha delovati leta 1996 z ustanovitvijo [[Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za azijske in afriške študije]]. Prav tako leta 1981 začne delovati lektorat madžarščine, ki ga vodijo lektorji, poslani iz madžarske države. Med letoma 1988-941994 je deloval lektorat albanščine, ki ga je vodil dr. [[Rexhep Ismajli]]. V študijskem letu 1994/951995 pa je deloval lektorat litovščine, ki ga je vodila [[Jelena Konicka]] iz [[Univerza v Vilnusu|Univerze v Vilnusu]].
 
== Študijski programi ==
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje izvaja dodiplomske in podiplomske študijske programe s področja primerjalnega jezikoslovja in splošnega jezikoslovja. Oddelek je pripravil tudi vrsto novih bolonjskih programov izmed katerih sta že potrjena, univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve in druge stopnje splošnega jezikoslovja ter univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve stopnje primerjalnega jezikoslovja.
Na dodiplomski stopnji je bilo možno do študijskega leta 2008/09 vpisati redni in izredni študij naslednjih programov:
=== Primerjalno jezikoslovje ===
'''Stari program:'''
Študij traja 4 leta ( 8 semestrov). Študij je dvopredmeten in z izbiro študijske povezave, študent že na začetku študija praviloma začrta bodočo poklicno usmeritev. Študij se konča z diplomsko nalogo in z ustnim diplomskim izpitom. Strokovni naziv, ki ga študent pridobi je, Univerzitetni diplomirani primerjalni jezikoslovec/a. Diplomant primerjalnega jezikoslovja je načeloma usposobljen za delo v znanstvenoraziskovalnih institucijah kot FF, ZRC SAZU, študijske knjižnice ipd.▼
 
▲<nowiki> </nowiki>Študij je trajal traja 4 leta ( 8 semestrov). Študij je bil dvopredmeten in z izbiro študijske povezave,. študentŠtudent/študentka je že na začetku študija praviloma začrtazačrtal bodočo poklicno usmeritev. Študij se končaje končal z diplomsko nalogo in z ustnim diplomskim izpitom. Strokovni naziv, ki ga študent/študentka pridobipridobil/pridobila je, bil Univerzitetni diplomirani primerjalni jezikoslovec/a Univerzitetna primerjalna jezikoslovka. Diplomant primerjalnega jezikoslovja je bil načeloma usposobljen za delo v znanstvenoraziskovalnih institucijah kot FF, ZRC SAZU, študijske knjižnice ipd.
'''Bolonjski sistem traja od leta 2009/2010:'''
 
''<u>Prva stopnja (dvodisciplinarno)</u>''
 
Prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni študijski program Primerjalno jezikoslovje traja 3 leta (6 semestrov). Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oziroma diplomant študijskega programa strokovni naziv ''diplomirana primerjalna jezikoslovka (UN)'' ''in diplomirana ... (UN)'' oziroma ''diplomirani primerjalni jezikoslovec (UN) in diplomirani ... (UN)'', pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline.
 
''<u>Druga stopnja (dvodisciplinarno)</u>''
 
Drugostopenjski magistrski dvodisciplinarni študijski program Primerjalno jezikoslovje traja 2 leti (4 semestre). Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi slušatelj/slušateljica študijskega programa strokovni naslov ''magistrica primerjalnega jezikoslovja in'' ... oziroma ''magister primerjalnega jezikoslovja in''..., pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline.
=== Splošno jezikoslovje ===
'''Stari program:'''
Študij traja 4 leta (8 semestrov). Priporočljive so povezave s študijem slovenščine, drugih jezikov in primerjalnega jezikoslovja ali povezave, ki ustrezajo specifični poklicni usmeritvi. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in z diplomskim izpitom. Strokovni naziv po koncu študija se glasi, Univerzitetni diplomirani splošni jezikoslovec/a. Diplomant dobi znanja iz glasoslovja, fonologije, oblikoslovje, skladnje in pomenoslovja. ▼
 
=== Podiplomski študij ===
▲<nowiki> </nowiki>Študij trajaje trajal 4 leta (8 semestrov). Priporočljive so bile povezave s študijem slovenščine, drugih jezikov in primerjalnega jezikoslovja ali povezave, ki ustrezajoso ustrezale specifični poklicni usmeritvi. Študij se zaključije zaključil z diplomsko nalogo in z diplomskim izpitom. Strokovni naziv po koncu študija se glasije glasil, Univerzitetni diplomirani splošni jezikoslovec/a Univerzitetna diplomirana splošna jezikoslovka. Diplomant dobije dobil znanja iz glasoslovja, fonologije, oblikoslovje, skladnje in pomenoslovja.
Oddelek izvaja podiplomski študij za pridobitev magisterija in doktorata znanosti s področja primerjalnega in splošnega jezikoslovja in sodeluje pri izvajanju podiplomskega študija na drugih študijskih programih oziroma drugih visokošolskih zavodih.
'''Bolonjski sistem traja od leta 2009/2010:'''
 
''<u>Prva stopnja (dvodisciplinarno)</u>''
Univerzitetni dvodisciplinarni študijski program 1. stopnje Splošno jezikoslovje traja 3 leta (6 semestrov). pridobljeni strokovni naslov je d''iplomirana splošna jezikoslovka (UN)'' in ... ''(okrajšano: dipl. spl. jezikosl. (UN)'' in ...) oziroma ''diplomirani splošni jezikoslovec (UN)'' in ... (okrajšano: ''dipl. spl. jezikosl. (UN)'' in...), pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline. Študent/študentka, ki vpiše univerzitetni dvodisciplinarni študijski program 1. stopnje Splošno jezikoslovje, poleg njega izbere in vpiše še poljuben drug prvostopenjski dvodisciplinarni program Filozofske fakultete UL. Oba izbrana programa skupaj tvorita celoto. Programa sta v vseh pogledih enakovredna.
 
''<u>Druga stopnja (enodisciplinarno)</u>''
Drugostopenjski magistrski študijski program Splošno jezikoslovje traja 2 leti (4 semestre). Program vključuje dve smeri: smer Teoretično jezikoslovje in smer Jezik, družba, identiteta. Pridobljeni strokovni naslov je ''magister/magistrica splošnega jezikoslovja'' (''mag. spl. jezikosl.'').
 
''<u>Druga stopnja (dvodisciplinarno)</u>''
Drugostopenjski magistrski dvodisciplinarni študijski program Splošno jezikoslovje traja 2 leti (4 semestre). Program vključuje dve smeri: smer Teoretično jezikoslovje in smer Jezik, družba, identiteta. Pridobljeni strokovni naslov je ''magister/magistrica splošnega jezikoslovja'' in ... (okrajšano: ''mag. spl. jezikosl.'' in ...), pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline. Študent/študentka, ki vpiše drugostopenjski dvodisciplinarni magistrski študijski program Splošno jezikoslovje, poleg njega izbere in vpiše še poljuben drug drugostopenjski dvodisciplinarni program Filozofske fakultete UL. Oba izbrana programa skupaj tvorita celoto. Programa sta v vseh pogledih enakovredna.
 
== Organiziranost ==
** katedra za primerjalno jezikoslovje
** katedra za splošno jezikoslovje
** arabski lektorat
**lektorat lektorat madžarščine
 
== Dejavnosti na oddelku ==
**Lingvistični krožek
**Jezikoslovna olimpijada
**Jezikoslovnica
**Naravna skladnja
== Predstojniki ==
**1922-581958 Karel Oštir
**1962-841984 in 1986-901990 Bojan Čop
**1984-861986 Varja Cvetko Orešnik
**1990-2004 Janez Orešnik
**2004-082008 Albina Nećak Lük
**2009-2010 Janez Orešnik
**2010 Varja Cvetko Orešnik
 
== Knjižnica ==
Urnik izposoje (v R3BI):
* ponedeljek-petek: 11.00-13.00
* sreda tudi: 15.00-17.00
Vodja knjižnica: mag. Ana Mehle, bibl. spec.
 
Telefon: 01 241 1430
 
Elektronski naslov: ana.mehle@ff.uni-lj.si
 
Knjižnični fond obsega 16.215 izvodov. Knjižnica prejema 8 rednih naslovov periodike. Med knjižničnim gradivom je veliko darov. Večino naslovov ima samo v enem izvodu, saj so knjige s tega področja zelo drage, študentov, profesorjev in znanstvenikov, ki obiskujejo to knjižnico, pa je sorazmerno malo. Vsebinsko knjižnica hrani in izposoja predvsem osnovno obvezno literaturo za študente Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje in znanstvena dela s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja, splošnega jezikoslovja, stare orientalistike oziroma hetitologije. Poudarek je tudi na zbirki, ki podpira madžarski lektorat.
 
Oddelek je med letoma 2000 in 2001 prejel veliki knjižni darili:
* osebno knjižnico znamenitega jezikoslovca akad. Bojana Čopa in
* osebno hetitološko knjižnico dr. Silvina Košaka
 
== Viri ==
# Zbornik : 1919-1989. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta ISBN 86-7202-011-9
# Zbornik : 1919-1999. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta ISBN 86-7207-129-8
# Filozofska fakulteta (2009). ''Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919-2009''. Znanstvena založba Filozofske fakultete
# Zbornik ob 90-letnici http://e-ucenje.ff.uni-lj.si/course/view.php?id=623
# Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Pridobljeno dne 251.6.20092015 s svetovnegaspletnega spletanaslova : http://spj.ff.uni-lj.si/tiki-index.php?page=ZgodovinaPrimerjalno%20oddelka20jezikoslovje
# Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Pridobljeno dne 261.6.20092015 s svetovnegaspletnega spletanaslova : http://spj.ff.uni-lj.si/tiki-index.php?page=ŠtudijSplo%C5%A1no%20jezikoslovje
# Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Pridobljeno dne 1.6.2015 s spletnega naslova : http://spj.ff.uni-lj.si/tiki-index.php
 
== Glej tudi ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Oddelek_za_primerjalno_in_splošno_jezikoslovje,_Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani«