Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Razlika med redakcijama

'''Oddelek za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]]''' deluje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Posveča se odnosom med književnostmi različnih nacionalnih, etničnih in drugih kultur ter različnih jezikov. Raziskuje literarnogodovinske vplive in medbesedilna razmerja, gibanja in literarne smeri, vire literarnih del, teme, strukture literarnih besedil, literarne žanre itd. Slovenska primerjalna veda se posveča tudi študiju slovenske književnosti ter njenemu položaju v evropskem in mednarodnem literarnem razvoju. Literarna teorija se ukvarja z osnovnimi vprašanji literarne umetnost, njenimi značilnostmi, raziskuje obstoj literature, oblike in zvrsti literarnih besedil in razmerja z drugimi umetnostmi. Oddelek je edini za primerjalno književnost in literarno teorijo na slovenskih univerzah ter eno izmed središč razvoja slovenske literarne vede. Na njem so zaposleni redni predavatelji oddelka, bibliotekarka in tajnica, v pedagoško delo pa so vključeni tudi predavatelji in lektorji z drugih oddelkov Filozofske fakultete in drugih ustanov (npr. z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU) ter zunanji sodelavci.<ref name=":0">Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/primknjz</ref>

Po smrti slovenista Ivana Prijatelja je njegovo mesto zasedel Anton Ocvirk, ki je v zimskem semestru 1937/38 začel s predavanji, najprej na slavistiki in nato še na primerjalni književnosti. Skupaj s Kidričem si delita primerjalnozgodovinska predavanja, Ocvirk pa sam začne še z literarnoteoretskimi predavanji. Leta 1938 postane docent za primerjalno zgodovino starejših in modernih književnosti in s tem prvi habilitirani specialist za primerjalno književnost.V času vojne sta se Kidrič in Ocvirk pridružila odporniškemu gibanju, zato so oba zaprli. Na katedro sta se vrnila z zimskim semestrom 1945/46. Pozimi 1945 je Ocvirk postal izredni profesor.<ref name=":1" /> V letu 1946 je Ocvirk postal urednik ''[[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]]'', dve leti pozneje pa še ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]''. Kidrič je leta 1948 nehal predavati. Od poletnega semestra 1949 je Ocvirk predaval le še na primerjalni književnosti. S tem postane prvi profesor, k i predava le na tej katedri. Leta 1957 je Ocvirk hudo zbolel. Njegovo mesto je začasno prevzel slavist [[Anton Slodnjak]].

Od leta 1960 oddelek deluje v novi stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi. Njegovi predavatelji so zelo dejavni tudi pri zahtevnih založniških projektih: tako začne pri Cankarjevi založbi leta 1964 izhajati zbirka ''[[Sto romanov]],'' projekt, ki ga je zasnoval Anton Ocvirk. V desetih letnikih so želeli objaviti sto reprezentativnih romanov s strokovno poglobljenimi uvodnimi študijami, ki so jih med drugim prispevali prav nekateri profesorji z oddelka. Pomembno ime, povezano z zgodovino oddelka je tudi [[Dušan Pirjevec]]. Na oddelku je začel predavati v šolskem letu 1963/64. Z njegovim nastopom se je zelo povečalo število slušateljev. V šolskem letu 1967/68 se je vpisalo nad sto novincev, kar je desetkrat toliko kot leta 1960. V drugi polovici šestdesetih let diplomanti/diplomantke prvič diplomirajo po študijskem programu z A- in B- usmeritvijo, ki ga v študijskem letu 1997/98 zamenja dvopredmetni študij. Leta 1971 je oddelek dobil svojo prvo redno zaposleno bibliotekarko in ime, ki ga nosi še danes: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1970/71 se je na oddelku kot profesor zaposlil [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], ki je bistveno zaznamoval njegovo delo. Leta 1973 je Prijevec postal redni profesor, Ocvirk pa se je upokojil. Njegov zadnji uredniški projekt je bil ''[[Literarni leksikon]]'', ki je bil namenjen študijam o literarnovednih metodah, literarnih obdobjih in literarnih vrstah. Leta 1977, ko je Pirjevec umrl, sta bila poleg Janka Kosa na oddelku zaposlena še [[Lado Kralj]] in [[Evald Koren]].<ref name=":1">Smolej, T. Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 1919-2009. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/FF-zgodovina/zbornik_web_.pdf</ref>

Konec devetdesetih sta se pokojila Kos in Koren, pozneje pa še Kralj. Na oddelu sta se zaposlila [[Vanesa Matajc]] in [[Tone Smolej]]. V tem času se je oddelek intenzivno povezal s tujino. Profesorji so z gostujočimi predavanji sodelovali na tujih univerzah, oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo pa je obiskalo nekaj uglednih evropskih literarnih teoretikov in komparativistov. Število študentov primerjalne književnosti se je povečevalo, v študijskem letu 2008/09 jih je bilo v vse letnike vpisanih 410<ref name=":1" />.

Študijski programi Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo temeljijo na šestih predmetnih sklopih. Profesorji vsako leto sestavijo izbor predmetov iz teh sklopov in v predavanja vnašajo izsledke svojih najnovejših raziskav. Enopredmetni študij obsega dodatna predavanja iz slovenskega jezika, slovenske stilistike in slovanskih književnosti na Oddelku za slovanske jezike in literature ter lektorat dveh tujih jezikov.<ref name=":0" />

Prvostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija posreduje študentom/študentkam znanja z najširšega področja literarne vede in jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine ter literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu.<ref name=":0" /> Na Filozofski fakulteti je mogoče Primerjalno književnost študirati kot enopredmetni študij ali v kombinaciji z drugim predmetom. Oba programa trajata 3 leta in se zaključita z diplomskim delom.

Odpirajo tudi vpogled v temelje literarnega prevajanja in ustvarjanja izvirnih literarnih besedil. Priprava magistrskega dela v 4. semestru študija pod mentorskim vodstvom pomeni prehod k sklepni individualnejši obliki študija.<ref name=":0" />

* Profesorji organizirajo mednarodne kolokvije, konference in simpozije.<ref name=":0" />