Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Razlika med redakcijama

'''Oddelek za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]]''' deluje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Posveča se odnosom med književnostmi različnih nacionalnih, etničnih in drugih kultur ter različnih jezikov. Raziskuje literarnogodovinske vplive in medbesedilna razmerja, gibanja in literarne smeri, vire literarnih del, teme, strukture literarnih besedil, literarne žanre itd. Slovenska primerjalna veda se posveča tudi študiju slovenske književnosti ter njenemu položaju v evropskem in mednarodnem literarnem razvoju. Literarna teorija se ukvarja z osnovnimi vprašanji literarne umetnost, njenimi značilnostmi, raziskuje obstoj literature, oblike in zvrsti literarnih besedil in razmerja z drugimi umetnostmi. Oddelek je edini za primerjalno književnost in literarno teorijo na slovenskih univerzah ter eno izmed središč razvoja slovenske literarne vede. Na njem so zaposleni redni predavatelji oddelka, bibliotekarka in tajnica, v pedagoško delo pa so vključeni tudi predavatelji in lektorji z drugih oddelkov Filozofske fakultete in drugih ustanov (npr. z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU) ter zunanji sodelavci.<ref>Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/primknjz</ref>

Zgodovina Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo se začne 24. junija 1925, ko je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani sprejela izpitni red beograjske, ki je predvideval diplomski izpit iz primerjalne književnosti s teorijo književnosti. Ustanoviti je bilo treba novo stolico, ki jo je začasno prevzel [[France Kidrič]], profesor za starejšo slovansko literaturo s posebnim ozirom na slovensko. Samostojno se je študij primerjalne književnosti pojavil v napovedniku predavanj šele leta 1929. Po dogovoru naj bi bil Kidrič zadolžen za primerjalno literarno zgodovino, germanist [[Jakob Kelemina]] za literarno teorijo, slavist [[Ivan Prijatelj]] pa za zgodovino kritike.Leta 1929 je potekal prvi doktorski izpit iz primerjalne književnosti, kjer je imel zagovor Janko Tavzes. Leta 1930 je na tem oddelku diplomiral tudi [[Anton Ocvirk]].<ref>Kos, J. (1989). Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani : 1919-1989, str. 223-228. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-011-9.</ref>

Od leta 1960 oddelek deluje v novi stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi. Njegovi predavatelji so zelo dejavni tudi pri zahtevnih založniških projektih: tako začne pri Cankarjevi založbi leta 1964 izhajati zbirka ''[[Sto romanov]],'' projekt, ki ga je zasnoval Anton Ocvirk. V desetih letnikih so želeli objaviti sto reprezentativnih romanov s strokovno poglobljenimi uvodnimi študijami, ki so jih med drugim prispevali prav nekateri profesorji z oddelka. Pomembno ime, povezano z zgodovino oddelka je tudi [[Dušan Pirjevec]]. Na oddelku je začel predavati v šolskem letu 1963/64. Z njegovim nastopom se je zelo povečalo število slušateljev. V šolskem letu 1967/68 se je vpisalo nad sto novincev, kar je desetkrat toliko kot leta 1960. V drugi polovici šestdesetih let diplomanti/diplomantke prvič diplomirajo po študijskem programu z A- in B- usmeritvijo, ki ga v študijskem letu 1997/98 zamenja dvopredmetni študij. Leta 1971 je oddelek dobil svojo prvo redno zaposleno bibliotekarko in ime, ki ga nosi še danes: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1970/71 se je na oddelku kot profesor zaposlil [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], ki je bistveno zaznamoval njegovo delo. Leta 1973 je Prijevec postal redni profesor, Ocvirk pa se je upokojil. Njegov zadnji uredniški projekt je bil ''[[Literarni leksikon]]'', ki je bil namenjen študijam o literarnovednih metodah, literarnih obdobjih in literarnih vrstah. Leta 1977, ko je Pirjevec umrl, sta bila poleg Janka Kosa na oddelku zaposlena še [[Lado Kralj]] in [[Evald Koren]].<ref>Smolej, T. Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 1919-2009. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/FF-zgodovina/zbornik_web_.pdf</ref>