Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Zgodovina Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo se začne 24. junija 1925, ko je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani sprejela izpitni red beograjske, ki je predvideval diplomski izpit iz primerjalne književnosti s teorijo književnosti. Ustanoviti je bilo treba novo stolico, ki jo je začasno prevzel [[France Kidrič]], profesor za starejšo slovansko literaturo s posebnim ozirom na slovensko. Samostojno se je študij primerjalne književnosti pojavil v napovedniku predavanj šele leta 1929. Po dogovoru naj bi bil Kidrič zadolžen za primerjalno literarno zgodovino, germanist [[Jakob Kelemina]] za literarno teorijo, slavist [[Ivan Prijatelj]] pa za zgodovino kritike.Leta 1929 je potekal prvi doktorski izpit iz primerjalne književnosti, kjer je imel zagovor Janko TavesTavzes. Leta 1930 je na tem oddelku diplomiral tudi [[Anton Ocvirk]].

Po smrti slovenista Ivana Prijatelja je njegovo mesto zasedel Anton Ocvirk, ki je v zimskem semestru 1937/38 začel s predavanji, najprej na slavistiki in nato še na primerjalni književnosti. Skupaj s Kidričem si delita primerjalnozgodovinska predavanja, Ocvirk pa sam začne še z literarnoteoretskimi predavanji. Leta 1938 postane docent za primerjalno zgodovino starejših in modernih književnosti in s tem prvi habilitirani specialist za primerjalno književnost.V času vojne sta se Kidrič in Ocvirk pridružila odporniškemu gibanju, zato so oba zaprli. Na katedro sta se vrnila z zimskim semestrom 1945/46. Pozimi 1945 je Ocvirk postal izredni profesor. V letu 1946 je Ocvirk postal urednik ''[[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]]'', dve leti pozneje pa še ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]''. Kidrič je leta 1948 nehal predavati. Od poletnega semestra 1949 je Ocvirk predaval le še na primerjalni književnosti. S tem postane prvi profesor, k i predava le na tej katedri. Leta 1957 je Ocvirk hudo zbolel. Njegovo mesto je začasno prevzel slavist [[Anton Slodnjak]].

Od leta 1960 oddelek deluje v novi stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi. Njegovi predavatelji so zelo dejavni tudi pri zahtevnih založniških projektih: tako začne pri CankarejviCankarjevi založbi leta 1964 izhajati zbirka ''[[Sto Romanovromanov]],'' projekt, ki ga je zasnoval Anton Ocvirk. V desetih letnikih so želeli objaviti sto reprezentativnih romanov s strokovno poglobljenimi uvodnimi študijami, ki so jih med drugim prispevali prav nekateri profesorji z oddelka. Pomembno ime, povezano z zgodovino oddelka je tudi [[Dušan Pirjevec]]. Na oddelku je začel predavati v šolskem letu 1963/64. Z njegovim nastopom se je zelo povečalo število slušateljev. V šolskem letu 1967/68 se je vpisalo nad sto novincev, kar je desetkrat toliko kot leta 1960. V drugi polovici šestdesetih let diplomanti/diplomantke prvič pridobijodiplomirajo nazivpo študijskem programu z A- in B- usmeritvijo, ki ga v študijskem letu 1997/98 diplomiranegazamenja literarnegadvopredmetni komparativistaštudij. Leta 1971 je oddelek dobil svojo prvo redno zaposleno bibliotekarko in ime, ki ga nosi še danes: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1970/71 se je na oddelku kot profesor zaposlil [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], ki je bistveno zaznamoval njegovo delo. Leta 1973 je Prijevec postal redni profesor, Ocvirk pa se je upokojil. Njegov zadnji uredniški projekt je bil ''[[Literarni leksikon]]'', ki je bil namenjen študijam o literarnovednih metodah, literarnih obdobjih in literarnih vrstah. Leta 1977, ko je Pirjevec umrl, sta bila poleg Janka Kosa na oddelku zaposlena še [[Lado kraljKralj]] in [[Evald Koren]].

Leta 1978 je postal na oddelku asistent [[Janez Vrečko]], v študijskem letu 1987/88 pa se je po nekajletni odsotnosti vrnil tudi Lado kralj. V devetdesetih letih se je oddelek kadrovsko okrepil: pridružili so se mu [[Tomo Virk]] (1992), [[Vid Snoj]] (1993), [[Matevž Kos]] (1996) in [[Boris A. Novak]] (1997). Jeseni 1997 se je oddelek preselil v nove kabinete, prvič pa je ustrezne prostore dobila tudi knjižnica.

Konec devetdesetih sta se pokojila Kos in Koren, pozneje pa še Kralj. Na oddelu sta se zaposlila [[Vanesa Matajc]] in [[Tone Smolej]]. V tem času se je oddelek intenzivno povezal s tujino. Profesorji so z gostujočimi predavanji sodelovali na tujih univerzah, oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo pa je obiskalo nekaj uglednih evropskih literarnih teoretikov in komparativistov. Število študentov primerjalne književnosti se je povečevalo, v študijskem letu 2008/09 jih je bilo v vse letnike vpisanih 410.

V šolskem letu 2009/10 boje oddelek prvič razpisal prvostopenjski enopredmetni in dvodisciplinarni bolonjski študij.

Prvostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija posreduje študentom/študentkam znanja z najširšega področja literarne vede in jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine ter literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Na Filozofski fakulteti je mogoče Primerjalno književnost študirati kot enopredmetni študij ali v kombinaciji z drugim predmetom. Oba programa trajata 3 leta in se zaključita z diplomskim delom.