Proza: Razlika med redakcijama

Beseda »proza« je prevzeta iz [[latinščina|latinščine]], kjer je označevala neposreden, enostaven, naraven in neolepšan govor. Prva umetniška prozna besedila na evropskih tleh so se pojavila v [[Antična Grčija|antični Grčiji]]. Avtorji teh zapisov so bili [[Heraklit]], [[Demokrit]], [[Hipokrat]], [[Ksenofont]], tudi [[Platon]] (dialogi, govori). Z nastankom poznoantičnega [[roman]]a je proza prodrla še v epske zvrsti [[književnost]]i. Proza se je nato razvijala in uveljavljala tudi na področju javnega govorništva ([[Cicero]]). Nastale so različne vrste [[ep]]ov in [[roman]]ov. V obdobju [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a je proza spet težila k poročanju in [[retorika|retoriki]], nastajala pa so tudi dela kot je [[Giovanni Boccaccio|Boccacciev]] ''[[Dekameron]]''. Pisanje romanov se je razcvetelo po [[Miguel de Cervantes|Cervantesovem]] romanu ''[[Don Kihot]]''. V 18. in 19. stoletju so se uveljavile še druge oblike: [[Novela (književnost)|novela]], pripoved, [[kratka zgodba]], memoarska proza, drama.

 

Prozna besedila so oblikovana kot zgodba. Sem uvrščamo dogodke in pripetljaje, ki se med seboj povezujejo in o katerih govori pripovedovalec. Zgodba se lahko prekine ali pa navaja dogodke, ki so med seboj tudi nepovezani. [[Avtor]] v zgodbo vključuje opise stvari in karakterizacijo oseb.