Ivan Jožef Tomažič: Razlika med redakcijama

== Življenjepis ==

Po gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] je obiskoval bogoslovje v [[Maribor]]u in 5. decembra 1898 prejel [[duhovniško posvečenje]]. Kot [[kaplan]] je od 1. avgusta 1899 do 20. maja 1901 služboval v [[Sveti Jurij ob Ščavnici|Svetem Juriju ob Ščavnici]] in v [[Celje|Celju]] od 21. maja 1901 do 15. septembra 1903. Poslan je bil na študij na jezuitsko teološko falulteto v [[Innsbruck]]u, kjer je 4. aprila 1906 doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Od 1. septembra 1905 do 14. oktobra 1915 je bil škofijski tajnik v Mariboru, zatem je bil imenovan za [[stolni kanonik|kanonika]] lavantinskega stolnega kapitlja. 4. decembra 1908 je bil imenovan za [[duhovni svetnik|duhovnega svetnika]], 4. oktobra 1916 pa za [[konzistorialni svetnik|konzistorialnega svetnika]]. 22. februarja 1921 je postal [[stolni dekan]], 24. avgusta 1925 pa je bil imenovan za [[prelat|papeškega hišnega prelata]]. V reviji ''[[Voditelj v bogoslovnih vedah]]'' je v več delih objavil pravno–zgodovinsko razpravo ''"Veto" ali "exclusiva" pri volitvi papeža'' (1909–1910). Med leti 1920–1922 je predaval [[cerkvena zgodovina|cerkveno zgodovino]] in [[patristika|patristiko]] na mariborskem bogoslovju.

=== Škofovska služba ===

8. junija 1928 je bil na željo škofa Andreja Karlina imenovan za lavantinskega [[pomožni škof|pomožnega škofa]] in [[naslovni škof|naslovnega škofa]] [[Bargala|Bargale]]. [[Sveto mašniško posvečenje|Škofovsko posvečenje]] je prejel 1. avgusta istega leta. 1. oktobra 1928 je postal tudi generalni vikar, 30. oktobra 1930 pa [[stolni prošt]]. Po smrti škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]] je prevzel naloge [[kapiteljski vikar|kapiteljskega vikarja]], dokler ga ni 27. junija 1933 papež [[Pij XI.]] z [[apostolsko pismo|apostolskim pismom]] imenoval za rednega lavantinskega škofa. 15. avgusta 1933 je bil v Mariboru umeščen kot novi lavantinski škof ordinarij.