Hagija Sofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Cerkev svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).
Cerkev so začeli graditi za časa vladavine [[Justinijan I.|cesarja Justinijana I.]], leta [[532]], dokončana je bila v petih letih do leta [[537]]. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje [[Seznam bizantinskih cesarjev|vzhodnorimskih cesarjev]]. Po padcu [[Carigrad]]a je leta [[1453]] [[sultan]] [[Mehmed II.]] cerkev preuredil v [[mošeja|mošejo]]. Po osmanski osvojitvi [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]] je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po prihodu [[Kemal Ataturk|Kemala Ataturka]] na oblast so jo leta [[1935]] preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]]. Včasih jo celo imenujejo osmo [[čudo sveta]]. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev. Za vzhodnorimsko cerkev z istim imenom v Solunu glejte stran [[Hagija Sofija v Solunu]].
== Arhitektura ==
Vrstica 10:
Prostoren interjer ima razčlenjeno strukturo. Cerkveno ladjo pokriva središčna kupola, katere svetla višina stropa od tal je 55,6 m. Kupola je postavljena na lanterno (svetlobnico) sestavljeno iz štiridesetih oken. Notranjost strukture je pokrita z večbarvnimi kamni, marmorji, poslikavami in zlatimi mozaiki.
[[File:Hagija Sofija.PNG|left|thumb|300x300px|Cerkev v pogledu s strani Bosporja]]
{{reli-struct-stub}}
| |||