Hagija Sofija: razlika med redakcijama

dodanih 1.256 zlogov ,  pred 6 leti
brez povzetka urejanja
[[Slika:Aya sofya.jpg|thumb|300px|Hagija Sofija]]
 
'''Cerkev svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).
 
Cerkev so začeli graditi za časa vladavine [[Justinijan I.|cesarja Justinijana I.]], leta [[532]], dokončana je bila v petih letih do leta [[537]]. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje [[vzhodnorimski cesar|vzhodnorimskih cesarjev]]. Po padcu [[Carigrad]]a je leta [[1453]] [[sultan]] [[Mehmed II.]] cerkev preuredil v [[mošeja|mošejo]]. Po osmanski osvojitvi [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]] je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po prihodu [[Kemal Ataturk|Kemala Ataturka]] na oblast so jo leta [[1935]] preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]]. Včasih jo celo imenujejo osmo [[čudo sveta]]. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.
 
== Arhitektura ==
{{coord|41.0085|28.98|type:landmark|display=title|format=dms}}
Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov vzhodnorimske arhitekture. Notranjost cerkve je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi stebri. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar Justinijan izjavil "Solomon, prehitel sem te!" {{coord|41.0085|28.98|type:landmark|display=title|format=dms}}(Νενίκηκά σε Σολομών). Sam Justinijan je skrbel za izvedbo gradnje cerkve, ki je bila zgrajena v petih letih s pomočjo gradbenega materiala iz Egipta in drugih provinc države. Izgradnja takšnega objekta v petih letih je velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske romanike in gotike gradili tudi več stoletij. Do izgradnje katedrale v Sevilji 1000 let kasneje, je Hagija Sofija ostala tudi največja krščanska cerkev sveta.
 
Arhitektura, ki predstavlja vrh poznoantične arhitekture je znana zaradi svojega vpliva na arhitekturo pravoslavnih kot tudi katoliških krščanskih cerkva in tudi islamskih mošej.
 
Prostoren interjer ima razčlenjeno strukturo. Cerkveno ladjo pokriva središčna kupola, katere svetla višina stropa od tal je 55,6 m. Kupola je postavljena na lanterno (svetlobnico) sestavljeno iz štiridesetih oken. Notranjost strukture je pokrita z večbarvnimi kamni, marmorji, poslikavami in zlatimi mozaiki.
{{reli-struct-stub}}
 
221

urejanj