Gilgameš: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Infopolje |
omembe |
||
Vrstica 22:
V Epu je Gilgameš polbog z nadčloveško močjo, ki je zgradil uruško obzidje, da bi obranil svoje ljudstvo, in odšel na potovanje, da bi našel modrijana [[Utnapištim |Utnapištim]]a, ki je preživel vesoljni potop.<ref>D. Keys (16. november 1998). ''First lines of oldest epic poem found''. The Independent. Pridobljeno 20. avgusta 2014.</ref> Po seznamu sumerskih kraljev naj bi svojemu mestu vladal 126 let. Na Tumalskem napisu, razširjenem seznamu kraljev, ki je temeljil na standardni starobabilonski kopiji, sta Gilgameš in njegov sin [[Urlugal]] obnovila svetišče ginje [[Ninil]] v Tumalu, sveti četrti v njenem mestu [[Nipur]].
==Klinopisne omembe==
Najstarejše klinopisne omembe Gilgameša so v ciklu sumerskih pesnitev, v katerih se pojavlja kot Bilgameš (v [[Klinopis|sumerskem klinopisu]] GIŠ.NE.GA.MES ali GIŠ.NE-šeššig.GA.ME.UUU).<ref>''gilgameš, gilgameš2, and gilgameš3''. Pennsylvania Electronic Sumerian Dictionary.</ref><ref> A. George (1999). ''The Epic of Gilgamesh''. Penguin Books, Harmondsworth, str. 141. ISBN 978-0-14-044721-7.</ref> Pesnitve vključujejo veliko zgodb, kasneje združenih v bolj slavni Ep o Gilgamešu, napisan v [[Akadščina|akadskem]] jeziku. Zadnja in najbolj celovita pripoved legende o Gilgamešu je standardna babilonska različica na dvanajstih tablicah, ki jo je okoli leta 1200 pr. n. št. zbral eksorcist-duhovnik (mašmaššu) Sin-lēqi-unninni.
Fragmenti epskega besedila, ki so jih odkrili v Me-Turanu (sodobni Tell Haddad, [[Irak]]) omenjajo, da je bil Gilgameš pokopan pod rečno strugo in da so prebivalci Uruka v ta namen preusmerili tok Evfrata. Aprila 2003 je nemška odprava trdila, da je odkrila njegovo zadnje počivališče.<ref> [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2982891.stm ''Gilgamesh tomb believed found'']. BBC News, 29. april 2003.</ref>
Splošno mnenje zgodovinarjev je, da je bil Gilgameš zgodovinska osebnost, ker napisi potrjujejo zgodovinski obstoj z njim povezanih oseb. Mednje spadata kralja Enmebaragesi in Aga Kiški. Če je bil Gilgameš zgodovinski kralj, je vladal verjetno v približno 26. stoletju pr. n. št.. Zaradi začetnih težav pri branju klinopisa so ga ob njegovem ponovnem vstopu v svetovno književnost leta 1872 imenovali Izdubar.<ref>G. Smith (1872). ''The Chaldean Account of the Deluge''. Transactions of the Society of Biblical Archaeology '''1-2''': 213–214. Society of Biblical Archæology, London.</ref><ref>A. Jeremias (1891). ''Izdubar-Nimrod, eine altbabylonische Heldensage''.</ref>
V večini klinopisnih besedil je pred njegovim imenom znak v obliki zvezde (dingir), ki označuje božanstva, vendar ni nobenih dokazov, da bi v tistem času obstajal njegov kult. Vse kaže, se je njegovo pobóženje v sumerskih mitih razvilo kasneje. Skozi stoletja so se Gilamešu postopno pripisovale številne zgodbe zgodbe, ki so se, vsaj nekatere, resnično zgodile drugim zgodovinskim osebnostim. Ena od njih je bil zagotovo [[Gudea]], vladar iz Druge lagaške dinastije (2144–2124 pr. n. št).<ref>N.K. Sandars. ''The Epic of Gilgamesh''. Penguin, 1972, str. 16.</ref>
==Sklici==
| |||