Sumerščina: razlika med redakcijama

dodanih 1.115 zlogov ,  pred 6 leti
Zgodovina, slovnica
(Sprachbund navadno prevajamo kot "jezikovna zveza".)
(Zgodovina, slovnica)
 
Sumerščino kot pogovorni jezik je okoli leta 2000 pr. n. št. zamenjala akadščina. Natančen datum je še vedno predmet razprav.<ref>C. Woods (2006). ''Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian''. Margins of Writing, Origins of Culture: 91-120. Chicago.</ref> Na slovesnostih, v bogoslužju, književnosti in znanosti se je sumerščina uporabljala vse do 1. toletja n. št..<ref>J. Oates (1979). ''Babylon''. Dopolnjena izdaja. Thames and Hudston, Ltd. 1986, str.30, 52-53.</ref><ref>A.K. Grayson. ''Penguin Encyclopedia of Ancient Civilizations''. Penguin Books Ltd. 1980. str. 92</ref> Jezik je nato utonil v pozabo, dokler niso asirologi v 19. stoletju razvozlali [[klinopis]]a in začeli preučevati sumerska besedila.
 
==Zgodovina==
Sumerski jezik je šel skozi več razvojnih faz:
* arhaična sumerščina (3100-2600 pr. n. št.)
* stara ali klasična sumerščina (2600-2300 pr. n. št.)
* novosumerščina (2300-2100 pr. n. št.)
* pozna sumerščina (2100-1800 pr. n. št.)
* posumerščina (po letu 1700 pr. n. št.)
 
==Značilnosti==
|-
|}
 
===Slovnica===
Sumerščina je slovnično precej zapleten jezik. Spada k aglutinacijski jezikom, v katerih se besede tvorijo z lepljenjem morfemov. Sumerščina je tudi ergativen jezik, v katerem se osebek (subjekt) neprehodnega glagola obnaša kot predmet (objekt) prehodnega glagola. Sumerščina je poznala dva spola - živega in neživega, in veliko število sklonov: imenovalnik, ergativ, rodilnik, dajalnik, mestnik, komitativ, ekvativ (kot), terminativ (za), ablativ (iz), orodnik (z) itd. Mnenja jezikoslovcev o pravem številu sklonov še vedno niso enotna. Veliko število homofonov, besed z enakim zaporedjem glasov in različnimi pomeni, kaže, da gre morda za tónski jezik, v katerem je ključna izgovarjava. Stavčno zaporedje osebek-predmet-povedek so zelo redko kršili samo v pesništvu.
 
==Sklici==
36.183

urejanj