Sumerščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Sprachbund navadno prevajamo kot "jezikovna zveza". |
Zgodovina, slovnica |
||
Vrstica 27:
Sumerščino kot pogovorni jezik je okoli leta 2000 pr. n. št. zamenjala akadščina. Natančen datum je še vedno predmet razprav.<ref>C. Woods (2006). ''Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian''. Margins of Writing, Origins of Culture: 91-120. Chicago.</ref> Na slovesnostih, v bogoslužju, književnosti in znanosti se je sumerščina uporabljala vse do 1. toletja n. št..<ref>J. Oates (1979). ''Babylon''. Dopolnjena izdaja. Thames and Hudston, Ltd. 1986, str.30, 52-53.</ref><ref>A.K. Grayson. ''Penguin Encyclopedia of Ancient Civilizations''. Penguin Books Ltd. 1980. str. 92</ref> Jezik je nato utonil v pozabo, dokler niso asirologi v 19. stoletju razvozlali [[klinopis]]a in začeli preučevati sumerska besedila.
==Zgodovina==
Sumerski jezik je šel skozi več razvojnih faz:
* arhaična sumerščina (3100-2600 pr. n. št.)
* stara ali klasična sumerščina (2600-2300 pr. n. št.)
* novosumerščina (2300-2100 pr. n. št.)
* pozna sumerščina (2100-1800 pr. n. št.)
* posumerščina (po letu 1700 pr. n. št.)
==Značilnosti==
Vrstica 43 ⟶ 51:
|-
|}
===Slovnica===
Sumerščina je slovnično precej zapleten jezik. Spada k aglutinacijski jezikom, v katerih se besede tvorijo z lepljenjem morfemov. Sumerščina je tudi ergativen jezik, v katerem se osebek (subjekt) neprehodnega glagola obnaša kot predmet (objekt) prehodnega glagola. Sumerščina je poznala dva spola - živega in neživega, in veliko število sklonov: imenovalnik, ergativ, rodilnik, dajalnik, mestnik, komitativ, ekvativ (kot), terminativ (za), ablativ (iz), orodnik (z) itd. Mnenja jezikoslovcev o pravem številu sklonov še vedno niso enotna. Veliko število homofonov, besed z enakim zaporedjem glasov in različnimi pomeni, kaže, da gre morda za tónski jezik, v katerem je ključna izgovarjava. Stavčno zaporedje osebek-predmet-povedek so zelo redko kršili samo v pesništvu.
==Sklici==
| |||