Demokrit: Razlika med redakcijama

dodanih 5.127 zlogov ,  pred 6 leti
Razširil sem članek s pomočjo spodaj navedenih virov.
(ods. Link FA/GA)
(Razširil sem članek s pomočjo spodaj navedenih virov.)
{{Infopolje Oseba|image=Hendrik ter Brugghen - Democritus.jpg|caption=''Demokrit'', [[Hendrick ter Brugghen]], [[1629]]}}
'''Demokrit''' [{demókrit]} ({{jezik-grc|starogrško Δημόκριτος}}: Demókritos), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]] in [[učenjak]], * okoli [[470 pr. n. št.]], [[Abdera]] v [[Trakija|Trakiji]]vTrakiji, † [[360 pr. n. št.]]
 
Demokrit je živel v obdobju Starega veka. V zgodovino filozofije ga uvrščamo v širše obdobje Predsokratikov. V ožjem pogledu pa ga obravnavamo kot atomista skupaj s svojim učiteljem Levkipom, Epikurjem… Atomisti so zaznavni svet skušali razložiti tako, kot se kaže čutom, vključno z mnogoterostjo in različnostjo, kot tudi gibanjem in spremembo.
Demokrit je bil [[Levkip]]ov učenec, [[Anaksagora|Anaksagorin]], [[Sokrat]]ov in [[Hipokrat]]ov sodobnik. Njegova številna dela pisana z [[jonska grščina|jonskim narečjem]] (dialektom) so obsegala vso področje tedanjega [[znanost|znanstvenega]] zanimanja ([[matematika|matematiko]], [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[biologija|biologijo]], [[medicina|medicino]], [[filologija|filologijo]], [[geografija|geografijo]], [[etika|etiko]], [[filozofija|filozofijo]], itd.), vendar je ohranjenih od njih samo 70 naslovov in nekaj fragmentov. Je glavni predstavnik [[atomizem|atomizma]], po njem se svet sestoji izključno iz nepreglednega števila [[atom]]ov in [[vakuum|praznega]] [[Vesolje|vesoljskega]] [[prostor]]a. Nepravilno [[gibanje]] atomov po Vesolju pripelje včasih do ustvarjanja atomskih vrtincev, ki se počasi krčijo in združujejo v velikanske [[masa|mase]] - [[nebesno telo|nebesna telesa]], med katere spada tudi naša [[Zemlja]]. To se venomer ponavlja.
 
Prišel je do skoraj neverjetnega zaključka, da je [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] skupek [[svetloba|svetlobe]] neštevno mnogo [[zvezda|zvezd]], od katerih vsaka sveti preveč slabo, da bi jih lahko opazili. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to mislil v času, ko so vsi ostali ljudje bili trdno prepričani, da je na tem mestu [[mleko]], ki ga je kot dojenček polil [[Heraklej]], ko ga je boginja [[Junona]] hranila. Po njegovem mnenju Zemljo sestavljajo težji delci, nebesna telesa pa lažji. Lastnosti [[snov]]i so odvisne od tega, kakšni atomi jih sestavljajo in kako so razporejeni.
 
== ŽIVLJENJEPIS ==
{{Presocratics}}
 
Demokrit je grški filozof iz Abdere in velja za najmlajšega med atomisti. V mladosti je veliko potoval po vzhodnih deželah, bil je v Perziji, Egiptu, preden se je, neznan, naselil v Atenah. Demokrit je utemeljitelj abderske šole. Postavljal je absolutno nasprotje med resničnostjo po sebi, se pravi atomi, in subjektivnimi zaznavami čutov. Obsežno je pisal o mnogih predmetih, mdr. o naravoslovju, matematiki, mehaniki, slovnici, glasbi in filozofiji, vendar je ohranjeno sorazmerno malo in vse zgolj v citatih. Ti redki fragmenti večinoma obravnavajo etična vprašanja.
 
Malo nam je znano o duhovnih praskah, ki so bile morda v rabi pri drugih predsokratikih. Ugotovimo lahko samo, da so se filozofi, kot sta Seneka in Plutarh, kadar so hoteli obravnavati eno svojih najljubših tem, nevznemirjenost duše, sklicevali na  Demokritovo delo O veselju (Peri euthymies), posvečeno temu, čemur pravimo euthymia, se pravi dobremu razpoloženju duše, ki je enako veselju. Demokrit trdi, da lahko veselje dosežemo tako, da atome, ki sestavljajo dušo, zaščitimo pred nasilnimi motnjami, ter s tem prvič izrazi misel (ki jo je pozneje razvil Epikur), da si morajo ljudje prizadevati za srečo, ki izvira iz umirjenosti uma, ta pa temelji na vednosti o snovni podlagi življenja.
 
Skupaj z Levkipom je utemeljitelj grške teorije o atomih. Prva sta tudi opredelila najmanjše delce kot atome, brez vseh kvalitativnih določil razen oblike, reda in položaja (shema, thesis, taxis). Premikajo pa se po praznini, ki jih loči. Njihovo druženje je nastajanje, njihovo razhajanje pa minevanje stvari.
 
Demokritova naslednika sta bila Epikur in Lukrecij.
 
 
==TEORIJA==
 
Ni treba, da bi Vse ustvarila neka božanska sila, saj je Vse večno; bit namreč ne more izhajati iz ne-bit, kot tudi ne more izhajati iz biti. Ta večni univerzum je sestavljen iz teles in prostora, se pravi praznine, v kateri se gibljejo. Telesa, ki jih vidimo, telesa živih bitij, a tudi telesa Zemlje in nebesnih teles, so sestavljena iz neskončnega števila nedeljivih in nespremenljivih teles, atomov, ki zaradi svoje teže padajo v praznino v ravni črti in z enako hitrostjo ter se tam srečujejo in tvorijo sestavljena telesa , takoj ko se le neznatno odklonijo od svoje poti. Telesa in svetovi se torej zaradi nenehnega gibanja atomov rojevajo, a tudi razpadajo. V neskončnosti praznine in časa je neskončno svetov, ki se pojavljajo in izginjajo. Naš univerzum je le eden od njih. Pojem odklona atomov od njihove poti je imel dvojen namen: na eni strani razložiti tvorbo teles, ki se ne bi mogla sestaviti, če bi atomi samo padali v ravni črti z enako hitrostjo, na drugi strani pa vpeljati »naključje« v »nujnost« in tako postaviti temelj človeški svobodi.
 
 
== DELA ==
 
Njegova številna dela pisana z jonskim narečjem (dialektom) so obsegala vso področje tedanjega znanstvenega zanimanja (matematiko, astronomijo, fiziko, biologijo, medicino, filologijo, geografijo, etiko, filozofijo, itd.), vendar je od njih ohranjenih samo 70 naslovov in nekaj fragmentov.
 
Demokritovemu imenu se pripisuje obsežna zbirka moralnih sentenc. Poleg tega je napisal še delo z naslovom Tritogeneia, kar je eden od vzdevkov boginje Atene, ki jo je istovetil z modrostjo ali s preudarnostjo, in to modrost je definiral kot umetnost dobrega umovanja, dobrega govorjenja in tega, da človek naredi tisto, kar je treba narediti.
Napisal je tudi delo O veselju.
 
 
== ZANIMIVOST ==
 
Izročilo latinskih piscev je Demokrita prikazovalo kot »nasmejanega filozofa«, ki (v nasprotju s »temnim« Heraklitom) ob hrušču in trušču človeškega življenja ne more zadržati smeha.
 
"Besede, kakor "stari nauk, ki taji naključje" merijo očividno na Demokrita…"
 
 
== POMEN ==
 
Prišel je do skoraj neverjetnega zaključka, da je [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] skupek [[svetloba|svetlobe]] neštevno mnogo [[zvezda|zvezd]], od katerih vsaka sveti preveč slabo, da bi jih lahko opazili. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to mislil v času, ko so vsi ostali ljudje bili trdno prepričani, da je na tem mestu [[mleko]], ki ga je kot dojenček polil [[Heraklej]], ko ga je boginja [[Junona]] hranila. Po njegovem mnenju Zemljo sestavljajo težji delci, nebesna telesa pa lažji. Lastnosti [[snov]]isnovi so odvisne od tega, kakšni atomi jih sestavljajo in kako so razporejeni.
 
 
== CITATI ==
 
 
<nowiki>*</nowiki>"Po mnenju sladko, po mnenju grenko, po mnenju vroče, po mnenju hladno, po mnenju je barva barva: dejansko pa so atomi in praznina."
 
<nowiki>*</nowiki>"Človek mora bolj skrbeti za dušo kot za telo."
 
<nowiki>*</nowiki>"Svetov je brez števila in različnih po velikosti. V nekaterih ni sonca ne lune, v nekaterih sta večji kot pri nas, v nekaterih jih je tudi po več. Medsebojne razdalje svetov so neenake. Ponekod jih je več, ponekod manj, eni še rastó, drugi so na vrhu razvoja, tretji pojemajo, tu nastajajo, tam izginevajo. Uničujejo pa se samí, s tem da treskajo drug v drugega."
 
<nowiki>*</nowiki>"Človek je svet v malem."
 
<nowiki>*</nowiki>"Svetovi nastajajo na ta način, da vdirajo atomi v prazni prostor in se prepletajo med seboj. In ko se gibajo, se njih gmota veča in tako nastane substanca zvezd… Vesoljstvo je neskončno: en del mu je poln, drugi prazen. To polno in prazno imenuje filozof tudi prvini. Iz njih je brez števila svetov in vsi se (ob času) v njima zopet razkrojé. Nastali pa so svetovi takole: Zbog utrga iz neskončne gmote so se usula mnoga telesca preraznih oblik v velikanski prazni prostor: tu so se kopičila ter povzročila eno samo vrtinčasto gibanje. Ko so se tako, drugo ob drugo zadevaje, na vse načine vrtela, se je izločila iz njih vsaka vrsta zase, enako k enakemu…"
 
 
 
== VIRI IN LITERATURA ==
 
<nowiki>'''Demokrit'''</nowiki>. {internet}. {citirano dne 11.1.2015}. Dostopno na naslovu: <nowiki>http://hr.wikipedia.org/wiki/Demokrit</nowiki>.
 
<nowiki>'''Demokrit'''</nowiki>. {internet}. {citirano dne 10.1.2015}. Dostopno na naslovu: <nowiki>http://sl.wikipedia.org/wiki/Demokrit</nowiki>.
 
Hadot, P. 2009. <nowiki>'''Kaj je filozofija?'''</nowiki>. Ljubljana: Temeljna dela.
 
Hribar, M. 1987. <nowiki>'''Zgodovina filozofije : antična filozofija'''</nowiki>. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
 
Marx, K. 1989. <nowiki>'''Spisi o antični filozofiji'''</nowiki>. Ljubljana: Marksistični center CK ZKS.
 
Sovre, A. 2002. <nowiki>'''Predsokratiki'''</nowiki>. Ljubljana: Slovenska matica.{{Presocratics}}
{{Grška matematika}}
{{DEFAULTSORT:Demokrit}}
1

urejanje