Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 50:
== Knjižnica Oddelka za geografijo ==
Knjižnica Oddelka za geografijo se je ustanovila leta 1919. V letih svojega delovanja se je razvila v osrednjo geografsko visokošolsko knjižnico v Sloveniji. Danes je med največjimi knjižnicami na Filozofski fakulteti, ki so od leta 1996 organizacijsko povezane v Osrednjo humanistično knjižnico. Kot visokošolska knjižnica nudi podporo študijskemu in raziskovalnemu delu študentov in sodelavcev Oddelka za geografijo. Med obiskovalci so tudi geografi z raziskovalnih inštitucij, učitelji geografije, študenti drugih fakultet in ostali.
Konec leta 2008 je knjižnična zbirka obsegala 92.500 enot, od tega 50.300 knjig, letnikov revij, seminarskih nalog, diplomskih in magistrskih del, doktorskih disertacij, priročnikov, turističnih vodnikov in drugega gradiva. Obiskovalcem je namenjenih 396 naslovov slovenskih in tujih revij. Sestavni del knjižnice je kartografska zbirka z 42.200 enotami neknjižnega gradiva. Zbirko sestavljajo atlasi, karte različnih tematik in meril za Slovenijo in svet ter multimedijsko gradivo (prosojnice, CD-ROM-i).
Knjižnica je od leta 1993 aktivni član slovenskega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.
== GIKL - Geografski informacijski in kartografski laboratorij ==
Vrstica 89 ⟶ 94:
* 2008–2010 Dr. Tatjana Resnik Planinc
* 2010–2012 Dr. Jernej Zupančič
* 2012 -
* 2014 - Dr. Tatjana Resnik Planinc
==Društvo mladih geografov==
Vrstica 98 ⟶ 104:
==Alumni-AGUL==
Alumni AGUL je
AGUL skrbi tudi za popularizacijo geografije v javnosti.
== Diplomanti ==
V devetdesetih letih od ustanovitve Oddelka za geografijo je študij zaključilo več kot 1700 diplomantov in diplomantk. Podiplomski študij na oddelku je uspešno dokončalo tudi več kot 100 magistrov in magistric ter več kot 120 doktorjev in doktoric znanosti s področja geografije.
== Mednarodno sodelovanje ==
Oddelek že desetletja uspešno in na različne načine sodeluje s sorodnimi univerzami v tujini. Pomembna oblika so tudi mednarodne izmenjave študentov in učiteljev, ki omogočajo prenos izkušenj in znanj, seznanjanje z drugačnimi načini študija in raziskovanja, razvijanje veščin dela v mednarodnem okolju ter vzpostavljanje trdnejših oblik sodelovanja. Večina izmenjav poteka v okviru programov Erasmus, saj ima oddelek sklenjene pogodbe za izmenjave s številnimi ustanovami.
==Publikacije==
| |||