Gvelfi in gibelini: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 2:
==V Nemčiji==
[[Plemič]]i iz družine [[Hohenstaufen]] so se po smrti cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]] (1125), ki ni zapustil nasledstva, potegovali za cesarsko krono, kar so tudi dosegli leta 1138 s [[Konrad III.|Konradom III.]] Iz imena njihovega [[grad]]u ''Waiblingen'' v [[Švabska Jura|Švabski Juri]] izvira beseda '''gibelin'''. Nasprotovala jim je predvsem [[Bavarska|bavarska]] plemiška [[družinadinastija ''Welfen'']] (odtod beseda '''gvelf'''). Gvelfi so bili [[avtonomist]]i in so branili pravico do [[samoodločanje|samoodločanja]], kar je v praksi pomenilo, da so si plemiči med seboj enakovredni in eden ne sme posegati v notranje zadeve drugega. [[Papež]]a so smatrali le kot somišljenika proti premoči nekaterih plemiških družin, kar pa ni niti spominjalo na kako obliko [[zaveznik|zavezništva]] ali celo podrejenosti.
 
Nasprotovanja med strankama so se hudo zaostrila, ko je prišlo do sporov v zvezi z nasledstvom, to je po letu 1125. Ko je leta 1152 stopil na prestol cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva]] [[Friderik Barbarossa|Friderik I. Hohenstaufen]] (bolje znan kot ''Barbarossa'' ali ''Rdečebradec''), so se gvelfi znašli v opoziciji. Po logiki »sovražnikov sovražnik je moj prijatelj« so se tedaj približali papeževim stališčem.