Neresheim: Razlika med redakcijama

Neresheim se nahaja v osrčju Härtsfeldsa med Aalenom in Nördlingenom, v vzhodnem delu švabskih Alb (''Schwäbischen Alb''). VVzhodno in v bližini Neresheima je več izvirov reke Egau, ki tečese izliva v [[Donava|Donavo]] po približno 40 km, pri [[Dillingen na Donavi|Dillingen]]u.

[[Mesto]] meji na severu z mestom Bopfingen in [[občina|občino]] Riesbürg, na vzhodu z [[Bavarska|bavarskimi]] občinami Nördlingen, Edersheim in Forheim, na jugu jeso Dischingen, Nattheim in mesto Heidenheim an der Brenz, vsi trije v okrožju Heidenheim, ter na zahodu okrožjemokrožje [[Aalen]].

Čeprav je bilo območje naseljeno že veliko prej, je Neresheim prvič omenjen leta 1095 v darovnici, inleta 1350 povišanpa vdobi mestostatus mesta. Leta 1634, po krvavi noči v Neresheimu, v času [[Tridesetletna vojna|tridesetletnitridesetletne vojnivojne]], je Neresheimmesto štelštelo le 250 prebivalcev. Mesto se je nato počasi znova razvilo. Leta 1796 so Neresheim zasedle francoske čete. Omemba mesta v napisu na [[Slavolok zmage, Pariz|slavoloku v Parizu]] se nanaša na bitko pri Neresheimu leta 1796.

Po štirih letih članstvapod vupravo [[Bavarska|BavarskiBavarske]], je leta 1810 Neresheim prešel kot ''Königlich Württembergisches Oberamt Neresheim'' z ustreznimi organi, kot so občinsko sodišče in zapor, kasneje pa bolnišnica in visoke šole, pod upravo [[Baden-Württemberg|WürttembergWürttemberga]]. Tak položaj je obstajalimel do leta 1938, ko je bil Neresheim dodeljen v na novo oblikovan okraj Aalen.

1900 se je začela gradnja proge ''Härtsfeldbahn'' med Aalenom in Dillingenom, z Neresheimom kot operativnim centrom. [[Železniška proga|Železnica]] je bila ozkotirna (tirna širina en meter) in je služila poleg potnikom predvsem za prevoz [[les]]a iz okoliških [[gozd]]ov družine [[Thurn und Taxis]] in prevoz [[apnenec|apnenca]] iz tamkajšnjih [[kamnolom]]ov. Železnica je prenehala delovati leta 1972. Odsek je bil ponovno odprt leta 2001 kot muzejska železniška in tehnična dediščina.

Leta 1945 je bil Neresheim eno od glavnihpomembnih mest z okoli 900 prebivalcevprebivalci, s pretežno podeželsko strukturo in je moral prevzeti približno enako število beguncev.

V Neresheimu je močno zakoreninjena katoliška vera vzaradi znamenjuvpliva [[Opatija Neresheim|benediktinske opatije]]. Kljub temu pa je bilo nekaj, predvsem priseljencev, uradnikov Uprave, [[Protestantizem|protestantov]], ki so bili močno zastopani v mestni hiši - imeli so stolp - in kasneje v Hiši Franzke (zdaj Zuckermann), kjer so imeli svojo molitveno dvorano. Mesto ima tudi dve katoliški cerkvi z značilno čebulasto streho na [[zvonik]]u. Del mesta, ki ima svoje katoliške cerkve, je močno zaprta verska skupnost. Vsi pripadajo dekanatu Ostalb, škofije Rottenburg-Stuttgart. Izjema je predmestje Schweindorf, ki pripada protestantskiprotestantskemu NördlingenNördlingenu, in so skupaj s Härtsfeldom, vedno oblikovali protestantski otok s Härtsfeldom, z lastno cerkvijo.

Pritok beguncev ob koncu druge svetovne vojne, je odstotek protestantov povečal na 25%. Po začetni podpori pastorja WagnerWagnerja iz Schweindorfa, je Neresheim dobil leta 1956 protestantskega župnika Eberharda Gaierja, župnika s podjetniškim talentom in energijo, da je kasneje zgradil svojo cerkev, svojo župnijo širil na druge kraje in danes spada v evangeličansko diakonijo Samaritanskega samostana, ustanovljenega kot bratje in sestre ''Haus am Sohl''.

Benediktinska opatija je vedno imela sedež in glas v občinskem svetu in je vplivala na politiko in razvoj mesta, kar je pomenilo, da je so bile narejene le majhne spremembe. Danes je priljubljeno nakupovalno in rekreacijsko območje s [[samostan]]om kot centrom.

S komasacijo leta 1957 in preselitvijo skoraj vseh kmetij v Lichshöfen in Eichplatte, se je začela za Neresheim začela pretvorba v "»pravo"« mesto. Leta 1958 je bil Härtsfeld, takratno upravno središče, razvrščen kot območja sanacije in občina Neresheim je prejela znatna finančna sredstva za svoje občinske ukrepe. Tako so uredili oskrbo z vodo in čiščenje odplak, nato pa šolske in športne objekte bodisi obnovili ali na novo zgradili.

Z industrijsko cono niso bili prav uspešni, zato pa je Neresheim postal priljubljena stanovanjska destinacija za vozače v industrijska podjetja v HeidenheimHeidenheimu in AalenAalenu.

Šele leta 1980 jeso bilabili, v okviru razvoja mest, obnovljenaobnovljeni [[Mestna hiša]], Marienplatz, ulice in trgatrgi, začelo pa se je tudi rušenje in sanacija propadlih stavb. Ta reorganizacija še ni končana, vendar pa je center že napolnjenanapolnjen z novim življenjem.

[[Grb]] vsebuje ščit iz zlate in rdeče, v sredini prekrit z modrim ščitom, na vrhu je rdeč, spodaj pa zlat železen ščit. Srednji ščit na obeh straneh izpolnjuje, s konico usmerjeno navzven, železen klobuk v rdeče zlati barvi. Grb je prekrit s prekrižanima srebrnima palicama.

Neresheim ohranja partnerstva od leta 1976 z avstrijskim Steinach am Brenner na Tirolskem, od leta 1994 z italijansko občino Bagnacavallo v EmiliaEmilii-Romagna inRomanji in od leta 1996 z občino Aix-en-Othe v severni Franciji.

* Härtsfeld muzej Härtsfeld ponuja vpogled v kulturni razvoj Härtsfelda.

* Härtsfeldbahn muzej Härtsfeldbahn na stari postaji prikazuje zgodovino železnice.

Izjemno zanimiva je leta 1095 ustanovljena [[Opatija Neresheim]]. Cerkev je zasnoval [[Balthasar Neumann]] in je enaeden izmed največjih [[Baročna arhitektura|baročnih]] dvoranskih objektov v južni Nemčiji. Cerkvena kupola ima freske slikarja [[Martin Knoller| Martina Knollerja]] iz Steinach am BrennerBrennerja na Tirolskem. Glavne [[orgle]] v opatijski cerkvi so bile zgrajenazgrajene med letoma 1792-1797, izdelal jih je Johann Nepomuk Holzhey iz Ottobeurena.

Še en dokaz oiz preteklih obdobij v mestu in okolici sosta grad Taxisov Katzenstein v Kapfenburgu in ruševine v Kartäusertalu.

Tudi v naselju so cerkve s [[freska]]mi, slikami in bogato okrašeno oltarno opremo. Najstarejša stavba v Neresheimu je najbrž ''Vogt- und Schießhaus'', ki je bila zgrajena leta 1531 po požaru in v kateri zdaj domuje [[muzej]] Härtsfeld. Stoji zraven mestne hiše, katere starost ni jasna, verjetno iz 1405 in leta 1640 najmanj obnovljena. Služila je kot trgovski center (''Schrannenplatz''). Z visoko enokapno streho je imela štiri nadstropja za shranjevanje žita. Protestantska cerkev, v stavbi so dolgo časa imeli molitveno sobo, ustanovljena 1893, ima koničast [[zvonik]]. Potem, ko je bil zvon prestavljen v novo protestantsko cerkvecerkev, je stolp z 18 zvonovi samodejno zazvonil trikrat dnevno samodejno ali ročno ljudske melodije.

Izven starega mesta je na desetine skednjev iz okoli leta 1600, zdaj stojijo prazni v zasebnih rokah, in jih, zaradi nepojasnjenih določil restavriranja, jih ne morejo uporabljati. Spomeniško zaščitena je nekdanja pošta iz leta 1911 z značilnim zvonikom iz bakra, ki je tudi v zasebnih rokah.